Jedro

Upnik ima v drugem odstavku 138. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZIZ posebno pravico do poplačila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Ta pravica je izraz njegovega priviligiranega položaja v izvršbi in načela hitrosti postopka. Vendar zaradi te posebne pravice ne more biti dolžnik prikrajšan za pravico do izjave in pravnega sredstva, to je vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, in do meritorne odločitve sodišča o tem. Zato je sodišče prve stopnje zmotno razlogovalo, da je ugovor dopustno vložiti le do zaključka izvršbe, da mu ni več mogoče priznati pravnega interesa in da ne more doseči ugodnejše odločitve kot je ustavitev postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se razveljavi v I. točki izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika z dne 21. 1. 2020 zoper sklep o izvršbi z dne 10. 1. 2020 (I. točka izreka). Zavrglo je pritožbo dolžnika z dne 21. 1. 2020 zoper sklep z dne 16. 1. 2020 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 10. 1. 2020 dovoljena izvršba, ki je bila zaradi umika upnikovega predloga z dne 15. 1. 2020 ustavljena s sklepom z dne 16. 1. 2020. Dolžnik je 21. 1. 2020 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Z vlogo z dne 17. 2. 2020 je vztrajal, da sodišče o njegovi vlogi z dne 21. 1. 2020 odloči kot o ugovoru in kot o pritožbi zoper sklep o ustavitvi. Ker se z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi, ga je dopustno vložiti le do zaključka izvršbe. Ker je interes za izpodbijanje odločbe predpostavka vsakega pravnega sredstva, tudi ugovora, je ugovor nedovoljen. Izvršilni postopek je v celoti ustavljen s sklepom z dne 16. 1. 2020, dolžniku pa ni več mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ugovora, saj ugodnejše odločitve, kot je ustavitev postopka, ob odločanju o ugovoru ne more doseči. V vlogi z dne 21. 1. 2020 ni navedeno, da bi jo dolžnik vložil zoper sklep z dne 16. 1. 2020 o ustavitvi postopka, zato vloge z dne 21. 1. 2020 ni mogoče šteti kot popolno pritožbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da gre za pravico stranke do vložitve pravnega sredstva iz razlogov, ki jih predpisuje zakon, sicer pride do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Ugovor je bil vložen v zakonskem roku in ko je bil izvršilni postopek še v teku. Dolžnik je za vložitev ugovora izkazoval pravni interes, saj je sodišče dovolilo izvršbo, predlagano s strani upnika, čeprav za terjane zakonske zamudne obresti ni izkazoval pravnega naslova, ki bi mu dovoljeval terjati zakonske zamudne obresti po slovenskem pravu mimo izvršljive sodbe italijanskega sodišča. Razlika znaša preko 16.000,00 EUR v škodo dolžnika, zato je ne glede na sklep o ustavitvi postopka dolžnik izkazoval pravni interes, da izpodbija odločitev, s katero je sodišče dovolilo po upniku predlagano izvršbo, pri kateri je sodišče bistveno kršilo postopkovna pravila. Pravno sredstvo je bilo vloženo po 16. 1. 2020, zato je bilo sodišče dolžno dolžnika pozvati naj se opredeli zoper katero odločitev se pritožuje, če tega iz pravnega sredstva ni razbralo. O pritožbi odloča višje sodišče in ne prvostopno sodišče. Sodišče bi lahko pritožbo zavrglo le, če bi ugotovilo, da ni pravočasna, sicer jo pritožbeno sodišče obravnava v mejah pritožbenih razlogov.

3. Upnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je glede na to, da je bila v celoti poplačana terjatev, katere poplačilo se je hotelo doseči v izvršbi po sklepu sodišča z dne 10. 1. 2020, umaknil predlog za izvršbo in predlagal ustavitev izvršbe. Sodišče je ustavilo izvršilni postopek s sklepom z dne 16. 1. 2020. Ravnanje sodišča je bilo pravilno in v skladu z zakonskimi določbami. Ker upnik ni videl ugovora niti vloge dolžnika z dne 21. 1. 2020, se do te težko opredeli, verjame pa v pravilnost sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa in spisa je razvidno: (-) da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku osebno 14. 1. 2020, (-) da je upnik umaknil predlog za izvršbo 15. 1. 2020, (-) da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka z dne 16. 1. 2020, (-) da je bil ta sklep vročen dolžniku osebno 21. 1. 2020 ter da je istega dne vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, (-) da je sodišče prve stopnje pozvalo dolžnika 4. 2. 2020 ali vztraja pri ugovoru, (-) da je v vlogi z dne 17. 2. 2020 pri tem vztrajal in dodal, da se naj se ugovor šteje tudi kot pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka. Dolžnik utemeljeno navaja, da je bil v teh dejanskih okoliščinah ugovor vložen v zakonskem roku in v času, ko je bil izvršilni postopek še v teku. Prav tako utemeljeno navaja, da je za vložitev ugovora izkazoval pravni interes in pojasnjuje v čem je ta na račun zakonskih zamudnih obresti v znesku preko 16.000,00 EUR. Upnik ima v drugem odstavku 138. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZIZ posebno pravico do poplačila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Ta pravica je izraz njegovega priviligiranega položaja v izvršbi in načela hitrosti postopka. Vendar zaradi te posebne pravice ne more biti dolžnik prikrajšan za pravico do izjave in pravnega sredstva, to je vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, in do meritorne odločitve sodišča o tem. Zato je sodišče prve stopnje zmotno razlogovalo, da je ugovor dopustno vložiti le do zaključka izvršbe, da mu ni več mogoče priznati pravnega interesa in da ne more doseči ugodnejše odločitve kot je ustavitev postopka (3. točka obrazložitve sklepa). Drugi odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka, ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku, zaradi česar odločitev na pomeni vedno tudi konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih1. Zato je sodišče prve stopnje v delu izpodbijanega sklepa zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Delno je ugodilo pritožbi dolžnika, razveljavilo I. točko izreka sklepa in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 355. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o ugovoru dolžnika.

7. V nadaljevanju pritožbe dolžnik sicer utemeljeno navaja, da je bila njegova (vloga v ugovoru, obravnavana kot) pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka pravočasna, in da pravočasno pritožbo obravnava pritožbeno sodišče, ne prvostopno sodišče. Kot je bilo ugotovljeno, je dolžnik vložil ugovor, obravnavan kot pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka, 21. 1. 2020, kar je bilo na dan vročitve slednjega 21. 1. 2020. Vendar je ustavitev postopka dolžniku vedno v korist, zaradi česar že po sami naravi ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločitve. Večje pravne varnosti od ustavitve postopka (kar v konkretnem primeru pomeni ustavitev faze oprave izvršbe) dolžnik ne more doseči in je iz navedenega razloga njegova pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa2. Zato je bila preostala izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov. V tem delu je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklepi VSL II Ip 4441/2015, II Ips 810/2019, II Ip 2430/2016. 2 Sklepi VSL II Ip 2430/2016, I Ip 134/2019, VSM I Ip 421/2016, VSL II Ip 4441/2015, II Ip 810/2019, II Ip 643/2017.