Jedro

Upnikova terjatev je bila namreč po zatrjevanjih dolžnice poplačana (že) 1. 2. 2013, to je pred opravo dražbe dne 7. 2. 2013, na kateri je kupec (šele) pridobil pričakovalno pravico na nepremičnini. Okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem.

Izrek

Pritožbam se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V postopku odločanja o upnikovem umiku predloga za izvršbo z dne 14. 2. 2013 in ugovoru dolžnice z dne 21. 2. 2013, je sodišče prve stopnje s sklepom ugotovilo, da je upnikova terjatev v celoti poplačana. Z drugim sklepom je nepremičnino citirano v izreku sklepa VL 144282/2011 z dne 21.3.2013, v lasti dolžnice do celote, domaknilo najboljšemu ponudniku in hkrati določilo, katere pravice in bremena se ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi izbrišejo.

2. Proti sklepoma vlaga dolžnica po svojem pooblaščencu odvetniku mag. M.J. pravočasni pritožbi, v katerih uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga njuno razveljavitev. V pritožbi zoper sklep o ugotovitvi, da je upnikova terjatev v celoti poplačana, opozarja, da je prišlo do poplačila celotnega dolga pred izvedbo naroka javne dražbe dne 7. 2. 2013. Tako ni več obstajal pravni interes za vodenje izvršilnega postopka. Gre za drugačno procesno situacijo kupca kot ponudnika kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-77/04 z dne 11. 10. 2006, na katero se sklicuje sodišče. Izpostavlja, da ponudnik B.P. ni osebno pristopil na javno dražbo, temveč po pooblaščencu, ki ni predložil pooblastila. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka in prvega odstavka 339. člena ZPP in je potrebno javno dražbo razveljaviti. Sodišče tudi ni imelo zakonskega pooblastila za izdajo sklepa o ugotovitvi poplačila terjatve v postopku nepremičninske izvršbe. Zaradi upnikovega umika predloga izvršbe dne 14. 2. 2013, bi moralo sodišče po določbi drugega odstavka 43. člena ZIZ izdati sklep o ustavitvi postopka in posledično razveljaviti opravljeno procesno dejanje. Sodišče nima pooblastila, da po uradni dolžnosti vodi izvršilni postopek zaradi zatrjevane pričakovane pravice kupca kot ponudnika, saj 189. člen ZIZ tega ne določa. Takšno pooblastilo je dano šele v določbi 193. člena ZIZ. Pri tem se sklicuje na ločeno mnenje podano k ustavni odločbi št. Up-77/04 ter na stališča sodne prakse (sklep VSL I Ip 371/2008 z dne 5. 3. 2008, VSM I Ip 363/2009 z dne 2. 6. 2009 in VSM I Ip 1008/2012 z dne 16. 11. 2012).

3. V pritožbi zoper sklep o domiku dolžnica trdi, da bi moralo sodišče postopek izvršbe na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo ustaviti. V določbi 189. člena ZIZ namreč sodišče nima zakonskega pooblastila za vodenje izvršilnega postopka po uradni dolžnosti. Prav tako bi moralo pred izdajo sklepa o domiku odločiti o ugovoru po izteku roka. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka in prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, katero je sodišče zagrešilo s tem, ko pooblaščenec ponudnika ni izkazal pooblastila. Očita, da sodišče udeleženca F.C., ki ima po določbi tretjega odstavka 66. člena v zvezi s petim odstavkom 72. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) zakonito predkupno pravico, ni vabilo na dražbo in mu ni omogočilo, da se ob zaključku javne dražbe izjavi, ali kupuje nepremičnino. Na navedeno sta se dolžnica in udeleženec že sklicevala v vlogi z dne 25. 2. 2013. Ker izpodbijani sklep nima nikakršnih razlogov o tem, je podana tudi bistvene kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Poudarja, da je sodišče nedopustno poseglo v lastninsko pravico dolžnice, ki zanjo v primeru njene izgube predstavlja večjo škodo kot izjalovitev pričakovanja potencialnega kupca.

4. V pritožbi, ki jo vlaga dolžnica sama in udeleženec F.C., pritožnika smiselno uveljavljata enake razloge kot v pritožbah vloženih po pooblaščencu.

5. Pritožbe so utemeljene.

6. Iz podatkov spisa izhajajo naslednje bistvene dejanske okoliščine: - iz potrdil, ki jih je predložila dolžnica (plačila dne 31. 5. 2012 v znesku 20.000,00 EUR, dne 19. 12. 2012 v znesku 14.143,94 EUR in dne 1. 2. 2013 v znesku 1.632,68 EUR), izhaja, da je bila upnikova terjatev v celoti poplačana 1. 2. 2013; - druga javna dražba, na kateri je sodišče nepremičnino v lasti dolžnice domaknilo najboljšemu ponudniku, je bila opravljena 7. 2. 2013; - upnik je umaknil predlog za izvršbo dne 15. 2. 2013. 7. Iz navedenega je ugotoviti, da je cilj in namen izvršilnega postopka dosežen, saj je bil upnik v celoti poplačan 1. 2. 2013 (dokazila o plačilih, izjava upnika o umiku); da ima kupec (od 7. 2. 2013) pričakovalno pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini; da ima dolžnica „obstoječo“ lastninsko pravico na nepremičnini.

8. Ustavno sodišče RS se je v odločbah Up-35/98 z dne 2 . 4. 1998 in Up-77/04 z dne 11. 10. 2006, na kateri se opira prvostopenjsko sodišče, kot tudi pritožniki, do vprašanja varstva pričakovalne pravice kupca in njegovega položaja napram položaju dolžnika oziroma njegove lastninske pravice na nepremičnini, že opredelilo. Tako v odločbi Up-35/98, kjer je upnik umaknil predlog za izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o domiku, kot v odločbi Up-77/04, kjer je bil umik podan po pravnomočnosti sklepa o domiku, je ustavno sodišče mnenja, da je kupec v položaju, ko je varovan v svojih pravicah in bi pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, lahko preprečila le njegova nezmožnost plačila kupnine, ne pa kakšna druga naknadno nastala okoliščina, npr. umik predloga za izvršbo. Poseg v pričakovalno pravico kupca bi pomenil tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Ustavno sodišče je v odločbah zavzelo stališče, da varstvo kupčeve pričakovalne pravice odtehta težo posega v lastninsko pravico dolžnika.

9. Pri sklicevanju na navedeni odločbi in utemeljevanju sprejete odločitve, pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da gre v obravnavani zadevi za drugačno situacijo. Upnikova terjatev je bila namreč po zatrjevanjih dolžnice poplačana (že) 1. 2. 2013, to je pred opravo dražbe dne 7. 2. 2013, na kateri je kupec (šele) pridobil pričakovalno pravico na nepremičnini. Okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem.

10. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa ne predvideva. Vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), s trenutkom poplačila prenehajo.

11. Kot izhaja iz dokazil o plačilih, ki jih je predložila dolžnica, je bil v obravnavanem primeru izvršilni postopek končan s poplačilom upnika dne 1. 2. 2013. Z dosegom cilja in namena izvršbe sodišče podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj - opravo javne prodaje nepremičnine, podelitev pričakovalne pravice kupcu, poseg v lastninsko pravico dolžnice, ni imelo. V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnice, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnice na nepremičnini, prodani pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večjo izgubo in večji poseg v njen ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.

12. Iz navedenih razlogov je bilo pritožbam pritrditi in izpodbijana sklepa razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Pritožbeno sodišče se glede na dejstvo, da sta pritožnika s pritožbo dosegla razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

14. V novem postopku bo sodišče s pozivom upniku ugotovilo, kdaj je bil poplačan in nato v odvisnosti od tega izdalo sklep o domiku ali sklep o razveljavitvi javne dražbe, kot tudi odločilo o ostalih vlogah strank.

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po citiranem določilu sodišče v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo.