Jedro

Ker se v primeru, ko je podanih več telesnih okvar, skupen odstotek telesnih okvar določi, tako da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 30 % ali 40 %, je pri tožnici podana 50 % telesna okvara (30 % + 10 % + 10 %).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi dokončna odločba toženca, št. ... z dne 14. 7. 2008 in da se tožnici prizna telesna okvara v višjem odstotku.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, glede ugotavljanja odstotka telesne okvare. Lahko je okvarjen zgolj en segment hrbtenice, vendar pa to bistveno vpliva na samo življenje. Po njenem mnenju bi jo moral pregledati strokovnjak. Kot posledica operacije se je kvaliteta vsakdanjega življenja bistveno zmanjšala, tako da je odvisna od pomoči moža oziroma drugega (ne vozi več avtomobila, ne more v trgovino, ne more hoditi, likati, se umivati). Dne 9. 11. 2009 je ponovno naročena na sprejem v bolnišnico ... O nadaljnjem poteku zdravljenja bo posredovala novo dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljnjem besedilu: ZPP).

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 14. 7. 2008 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 20. 3. 2008, s katero je toženec odločil, da ima tožnica pravico do invalidnine za VI. stopnjo telesne okvare, nastale dne 14. 12. 2006 kot posledica bolezni ter da se ji odmeri invalidnina v znesku 36,21 EUR na mesec in se ji izplačuje od 1. 9. 2007 dalje.

V zadevi je sporno, ali ima tožnica telesno okvaro v višjem odstotku in je zaradi tega upravičena do višjega zneska invalidnine.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl., v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) v 1. odstavku 143. člena določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. V 3. odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar, določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo. Do sprejetja novega predpisa se skladno s 454. členom ZPIZ-1, še nadalje uporablja Seznam telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89, v nadaljnjem besedilu: seznam TO). V navedenem predpisu so opredeljene telesne okvare ter odstotki teh okvar.

V predsodnem postopku sta telesne okvare ugotavljali najprej invalidska komisija I. stopnje dne 18. 3. 2008 in nato tudi invalidska komisija II. stopnje dne 2. 7. 2008. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivi mnenji obeh invalidskih komisij. Izvedensko mnenje je bilo podano skladno z 261. členom ZPIZ-1, kjer je med drugim določeno, da kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo, izvedenski organi zavoda, torej invalidske komisije. V primeru izvedenskega mnenja gre za javno listino, torej za listino, ki so jo izdali izvedenski organi pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jim je poverjeno z zakonom. Za dejstva, ugotovljena z javno listino, se domneva, da so resnična, če ni dokazano nasprotno (tako tudi Vrhovno sodišče v zadevi opr. št. VIII Ips 246/2005 z dne 12. 9. 2006). Obe komisiji sta bili glede na tožničine zdravstvene težave tudi ustrezno sestavljeni, saj je v senatu invalidske komisije poleg specialista medicine dela sodeloval tudi specialist ortoped, v senatu invalidske komisije II. stopnje pa poleg specialist ortopeda tudi specialist interne medicine in specialist internist kardiolog.

Iz podanih izvedenskih mnenj izhaja, da gre pri tožnici za stanje po zatrditvi sklepa (artrodeza). Podana je popolna izguba funkcije segmentov L2-L3, L3-L4, L4-L5 zaradi posledic bolezni od 14. 12. 2006, ko je bila operirana. Upoštevaje VIII točka 1 c seznama TO, je v tem primeru podana skupno 50 % telesna okvara, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Seznam TO namreč v primeru, ko je podano več telesnih okvar v točki 1 b določa, da če obstajata dve ali več telesnih okvar, ki jih določa ta seznam, se skupen odstotek telesnih okvar določi tako, da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 ali 30 odstotkov, v primeru tožnice torej (30% + 10% + 10%). Glede pritožbenih navedb, da je sodišče navajalo zgolj odstotke telesnih okvar, ne pa dejanskega vpliva telesne okvare na normalno življenje, pa pritožbeno sodišče poudarja, da seznam telesnih okvar za posamezne telesne okvare natančno določa odstotke teh okvar, kajti omenjeno je osnova za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tudi po stališču pritožbenega sodišča se ugotovitve obeh invalidskih komisij ne razhajajo z izvidi, ki jih je predložila tožnica. Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje je tožnica v predsodnem postopku predložila tudi medicinsko dokumentacijo, ki izkazuje zdravstvene težave, povezane s srcem, vendar je invalidska komisija, v senatu katere je, kot je bilo že omenjeno, sodeloval tudi specialist internist kardiolog, ocenila, da pri tožnici druge telesne okvare, razen že omenjenih okvar zaradi zatrditve sklepov, niso podane. Tudi po stališču pritožbenega sodišča glede na ugotovitve obeh invalidskih komisij, pri tožnici v času vodenja postopka pri tožencu, torej do izdaje izpodbijane dokončne odločbe z dne 14. 7. 2008, ni mogoče ugotoviti telesne okvare v višjem odstotku. Ker je bilo dejansko stanje ustrezno razjasnjeno, tudi ni bilo nobene potrebe, da bi se vprašanje telesne okvare razčiščevalo s postavitvijo izvedenca.

Glede novejše medicinske dokumentacije, ki jo je predložila tožnica, pa je že sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da je bila predmet presoje izpodbijana dokončna odločba toženca in da se je torej dejansko stanje presojalo glede na čas do izdaje omenjene odločbe. Vse morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri tožencu, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče brez pravne podlage prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec. Nov postopek pri tožencu lahko začne tožnica sama ali preko osebnega zdravnika.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.