Jedro

Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko dodeli samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena tega zakona). Tudi po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da Prošnja ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker tožnik vlaga Prošnjo v zadevi, ki je očitno nerazumna oziroma v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Toženka je na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 9. 1. 2024 za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2032/2022 z dne 28. 11. 2023 (v nadaljevanju Prošnja).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2032/2022 z dne 28. 11. 2023, s katerim je Višje sodišče v Ljubljani: (i) delno ugodilo pritožbi tožnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah N 17/2019 o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 15. 6. 2022 (v nadaljevanju Prošnja 1), ter (ii) zavrnilo pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah N 17/2019 z dne 24. 5. 2022 zaradi razdelitve skupnega premoženja, v katerem ni dopustilo spremembe predloga, ki je bil dan z vlogo 8. 10. 2020 in zavrnilo predlog, da se nepremičnina - delavnica, ki stoji na parceli 530/35 k.o. A. (ID parcela ...) dodeli v last predlagatelju (v nadaljevanju Prošnja 2).

3. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka Prošnjo 1 zavrnila na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker je zadeva očitno nerazumna. Toženka je obrazložila, da ni dovoljena revizija zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah N 17/2019 o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 15. 6. 2022, saj gre za sklep o sodnih taksah in ne za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan (37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), glej tudi sklep Vrhovega sodišča Republike Slovenije v sklepu VIII DoR 131/2020 z dne 8. 9. 2020).

4. Toženka je v zvezi s Prošnjo 2 z vpogledom v sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2032/2022 z dne 28. 11. 2023 (v nadaljevanju Sklep 28-11-23) ugotovila, da sodišče ni dopustilo vloge tožnikove skrbnice z dne 8. 10. 2020 (v nadaljevanju Vloga 8-10-20) in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da Vloga 8-10-20 ni dovoljena, ker ni smotrna. Toženka je na podlagi teh ugotovitev Prošnjo 2 za sestavo in vložitev revizije zoper Sklep 28-11-23 zavrnila na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker je zahteval, da se Vloga 8-10-2020 dopusti in brez konkretizacije očital kršitve ustavnih pravic, neupoštevanje oziroma nedopustitev predlogov, vloženih s strani skrbnikov in stečajne upraviteljice. Toženka je ugotovila, da je Prošnja 2 očitno nerazumna, da tožnik nima v zadevi verjetnih izgledov za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

_Tožbene navedbe_

5. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo zaradi vseh tožbenih razlogov razveljavi, Prošnji ugodi ali izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za brezplačno pravno pomoč. Podrejeno predlaga, da sodišče toženki naloži v korist tožnika plačilo zneska 1.500.000,00 EUR v roku 30 dni od izdaje sodbe, v primeru neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

6. Tožnik navaja, da mu je toženka vročila izpodbijano odločbo 13. 2. 2024, po poteku 30 dnevnega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije, s čimer je ravnala malomarno in zlorabila 24. člen ZBPP, po katerem nima pravice odločati o utemeljenosti vložitve predloga za dopustitev revizije, za kar je po zakonu pristojno le Vrhovno sodišče RS. Navaja, da v ponovljenem postopku N 17/2019 nova sodnica ni upoštevala nobene vloge Združenja B. niti stečajne upraviteljice, CSD Domžale ali skrbnice C. C., zato sta odločitvi Okrajnega sodišča Domžale N 17/2019 z dne 24. 5. 2022 in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2032/2022 z dne 18. 11. 2023 nezakoniti, pristranski in krivični.

_Navedbe toženke_

7. Toženka na tožbo ni odgovorila.

_Presoja sodišča_

8. Sodišče je po ugotovitvi, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato se na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

10. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.1 ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.2 Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.3 Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.4

11. Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko dodeli samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena tega zakona).5

12. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoj upoštevajo (tudi) okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

13. Tudi po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da Prošnja ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker tožnik vlaga Prošnjo v zadevi, ki je očitno nerazumna oziroma v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tem ugotovitvam toženke tožnik niti ne nasprotuje, ampak v bistvenem ponavlja navedbe iz Prošnje, do katerih se je v celoti in prepričljivo že opredelila toženka v izpodbijani odločbi. Neutemeljen je tožbeni očitek, ki se nanaša na pravočasnost izdaje izpodbijane odločbe, ker ne gre za kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Toženka se je po presoji sodišča opredelila do vseh navedb tožnika, svojo odločitev prepričljivo in v celoti obrazložila. Tožbeni razlogi so le pavšalno našteti in nekonkretizirani, zato ne omogočajo sodne presoje.

14. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998. 2 Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998. 3 Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88 4 Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000. 5 Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1033/2016 z dne 23. 8. 2016 in I U 1550/2022 z dne 19. 12. 2022.