Jedro

Po prvem odstavku 181. člena ZPP je s tožbo mogoče zahtevati ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Tožnica je z zahtevkom, da se ugotovi, da je tožena stranka tožnici kršila pravice in obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko ji je z odločbo odredila opravljanje del izven opisa delovnega mesta producent II, in sicer opravljanje del popisa denarnih sredstev, terjatev, obveznosti in virov na enoti Skupne dejavnosti in ji odredila odgovornost za natančno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno izpolnjene opisne liste ter pravočasno in pravilno opravljen popis, uveljavljala ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, zato takšna ugotovitvena tožba ni dopustna in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 509,35 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo, svoje stroške pa tožnica krije sama (II. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, skupaj s stroškovno posledico. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, ki v 6. točki obrazložitve sklepa ugotavlja, da je tožnica zahtevala ugotovitev dejstev, ne pa obstoj oz. neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Pod tč. 1 tožnica postavlja zahtevek, v katerem zahteva ugotovitev, da se ugotovi kršitev pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kar pa ni dejstvo. Tožnica je imela tudi pravni interes za ugotovitveni zahtevek, saj je od takšne ugotovitve odvisna odškodnina, ki jo uveljavlja s predlagano razširitvijo tožbenega zahtevka. Tožnica se strinja z ugotovitvijo sodišča, da je njena upokojitev nastopila po vložitvi tožbe 1. 10. 2012, vendar ne glede na to je pravni interes tožnice zaradi kršitve njenih pravic obstajal do datuma v smislu postavljenega zahtevka, da tožena stranka preneha kršiti pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je v tč. 7 obrazložitve ugotovilo, da je z dnem odločanja 11. 6. 2014 odpadla pravna korist za vložitev tožbe v tem delu zahtevka. Po mnenju tožnice pa tožena stranka ni več kršila pravic tožnice in je bil z nastopom takšne situacije zahtevek izpolnjen in zaradi upokojitve tožnice tožena stranka niti ne more več kršiti pravic tožnice. Glede na takšno izpolnitev zahtevka bi sodišče prve stopnje to dejstvo moralo upoštevati najmanj pri odmeri stroškov postopka. Sodišče prve stopnje torej ni odločilo o tem, da administrativna dela v zvezi z inventuro ne sodijo v opis del in nalog bodisi organizatorja dnevne priprave programov bodisi v delovno mesto producent II. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, napačno je uporabljeno tudi materialno pravo. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja, katerih bistvenih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali jih je uporabilo zmotno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Po prvem odstavku 181. člena ZPP je s tožbo mogoče zahtevati ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Tožnica je z zahtevkom, da se ugotovi, da je tožena stranka tožnici s tem, ko ji je z odločbo z dne 11. 10. 2011 odredila opravljanje del izven opisa delovnega mesta producent II, in sicer opravljanje del popisa denarnih sredstev, terjatev, obveznosti in virov na enoti Skupne dejavnosti in ji odredila odgovornost za natančno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno izpolnjene opisne liste ter pravočasno in pravilno opravljen popis, kršila pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, uveljavljala le ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna ugotovitvena tožba pa ni dopustna, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pravni interes tožnice za ugotovitven zahtevek tudi ni izkazan glede na dejstvo, ki ga izpostavlja tožnica, da je ugotovitveni del zahtevka temelj za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Tožba na ugotovitev dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica ali pravno razmerje in ki zato lahko predstavlja zgolj predhodno vprašanje za odločanje o posameznih upravičenjih, ki iz teh pravic oziroma pravnih razmerij izhajajo, ni dopustna.

Pritožbeno sodišče se strinja tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica nima več pravnega interesa za tožbeni zahtevek, da tožena stranka preneha s kršitvijo pravic tožnici, ker se je 1. 10. 2012 upokojila. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka z dnem upokojitve tožnice ne more več kršiti njenih pravic, kar naj bi pomenilo, da je bil zahtevek tožnice do upokojitve s strani tožene stranke izpolnjen. Pritožbeno sodišče se z razlogovanjem pritožbe ne strinja, tožnica z zahtevkom ni uspela, zato to dejstvo tudi ni mogoče upoštevati pri odločitvi o odmeri stroškov postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365.člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbe krije sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).