Jedro

Če v sodbi ni razlogov o tem, da za celotno zemljišče, ki je predmet postopka, ne obstaja prepoved vračanja po drugem odstavku 32. člena ZDen, potem tožba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ter je zato ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 306/99-10 z dne 20.6.2000, se razveljavi in se zadeva temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 28.7.1999. Z njo je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo Upravne enote S.G. z dne 28.10.1998, s katero je navedeni prvostopni organ v obnovljenem postopku odločil, da se: parc. št. 1110/1, gozd v izmeri 2300100 m2 ter travnik v izmeri 28880 m2, ob vračilu pripisana pri vl. št. 367 k.o. Š. pod T., sedaj pripisana pri vl. št. 711 k.o. Š. pod T., kjer je vknjižena lastninska pravica obeh tožnic, za vsako v deležu do ene polovice in ki je bila predmet vračila v delni odločbi z dne 2.2.1994, od skupne izmere 2328980 m2 zmanjša za 17198 m2, kolikor znaša po odmeri parc. št. 1110/37, ki je po parcelaciji nastala iz parc. št. 1110/1 in ki predstavlja skupno funkcionalno zemljišče k objektom v naselju GTC K. na P. (1. točka izreka); s to odločbo se nadomesti delna odločba Občine S.G., Oddelka za družbenoekonomski razvoj z dne 2.2.1994 v 1. točki izreka glede obsega vračila parc. št. 1110/1 k.o. Š. pod T. in sicer se delna odločba pri vračilu parc. št. 1110/1 razveljavi glede obsega, parc. št. 1110/1 ki namesto 2328980 m2 skupne površine znaša sedaj 2311782 m2, parc. št. 1110/37, k.o. Š. pod T. - gozd v izmeri 17198 m2, ki je nastala po parcelaciji iz parc. št. 1110/1 in ki predstavlja funkcionalno zemljišče objektom v naselju GTC K., pa ostane denacionalizacijskemu zavezancu (2. točka izreka); o morebitnih stroških postopka pa bo izdan poseben sklep (3. točka izreka).

Z navedeno delno odločbo izdano v prejšnjem postopku, je bilo med drugim odločeno, da se upravičencem v denacionalizacijskem postopku F.Č., J.K., M.Č., vsakemu do 1/4, B.H. in A.Č.-T. vsaki do 1/8 vrne v last in posest tudi nepremičnina, parc. št. 1110/1, gozd 6 v izmeri 230 ha 01 a 00 m2 in travnik 8 v izmeri 2 ha 88 a 80 m2, ki je pripisana pri vl. št. 367 k.o. Š., ki jim je bila podržavljenja na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji (Uradni list NOS in NVS, št. 62/45 in Uradni list LRS, št. 30/46-22/65). Ker se nezazidana stavbna zemljišča v naravi ne vračajo, denacionalizacijski upravičenci po presoji tožene stranke, niso upravičeni do vrnitve novo nastale parcele, št. 1110/37 k.o. Š. pod T., ki predstavlja skupno funkcionalno zemljišče k objektom v coni I turističnega naselja P. Sodišče prve stopnje se z navedeno presojo tožene stranke strinja. V razlogih izpodbijane sodbe se sklicuje na določbo 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), po kateri se na območju, ki je urejeno s prostorskim izvedbenim načrtom določijo gradbene parcele za graditev objektov in drugih posegov v prostor, ki pa poleg stavbišča, to je stavbnega zemljišča, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt ali naprava, obsega tudi stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo, to je funkcionalno zemljišče. Obravnavano območje turističnega naselja P. je za cono I urejeno z zazidalnim načrtom in sicer Odlokom o parcialni spremembi zazidalnega načrta turističnega naselja P. (MUV, št. 16/84), ki je v svojem grafičnem delu določil gradbene parcele in funkcionalno območje celotnega naselja cone I. S pravnomočno odločbo OGU S.G. z dne 24.1.1997 je bilo odmerjeno funkcionalno zemljišče, ki obsega novo nastalo parcelo št. 1110/37 k.o. Š. pod T., v obsegu, ki ga kot skupno funkcionalno zemljišče zazidalni načrt določa. To je razvidno tudi iz primerjave kopije katastrskega načrta s spremembami (po odmeri spornega funkcionalnega zemljišča), ki je priloga odločbe o parcelaciji in grafičnih prilog k Odloku o parcialni spremembi zazidalnega načrta turističnega naselja P. Zato po presoji sodišča prve stopnje ob upoštevanju določb 46. člena ZUN tako določenega in odmerjenega funkcionalnega zemljišča iz razlogov 2. odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni mogoče vrniti v naravi.

Tožnici vlagata pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da se sicer res z odločbo OGU S.G. z dne 24.1.1997 odmerjeno funkcionalno zemljišče v celoti pokriva z območjem cone I grafičnega dela zazidalnega načrta oziroma Odloka o parcialni spremembi zazidalnega načrta turističnega naselja P., vendar menita, da je odmerjeno funkcionalno zemljišče v prevelikem obsegu. Več kot ena tretjina parcele št. 1110/37 k.o. Š. pod T., ki predstavlja funkcionalno zemljišče turističnim objektom namreč sploh ni pozidana. Pri odmeri obsega funkcionalnega zemljišča tudi ni bilo upoštevano, da je uveden denacionalizacijski postopek, katerega poglavitni namen je v vrnitvi podržavljenega premoženja v naravi. Tožnicama ni bila dana možnost uveljavljanja navedenih ugovorov v postopku parcelacije, zato je že iz tega razloga odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča nezakonita. Upravni organ bi moral glede na navedene ugovore funkcionalno zemljišče k objektom ponovno določiti, vendar tokrat v zanju sprejemljivih mejah, ter jima razliko v površini vrniti v naravi. Investitor do uveljavitve ZDen kljub veljavnemu zazidalnemu načrtu na celotnem zemljišču še ni pričel z gradnjo, zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da glede na določbo 2. odstavka 32. člena ZDen funkcionalnega zemljišča v izmeri 17198 m2 ni mogoče vrniti v naravi. Predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka, prizadeta stranka (Gozdno gospodarstvo S.G.) ter Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen ne vračajo podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele), razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Prepoved vračanja velja za stavbna zemljišča, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt (stavbišče) in za stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče).

Vendar pa sta tožnici že v upravnem postopku ter v tožbi, s katero sta začeli upravni spor, navajali, da obravnavano zemljišče (parc. št. 1110/37 k.o. Š. pod T.) kljub veljavnemu zazidalnemu načrtu ni bilo v celoti oddano za gradnjo, oziroma da investitor na njem do uveljavitve ZDen ni pričel z gradnjo. Taka zemljišča pa je zavezanec po določbi 3. odstavka 32. člena ZDen dolžan izročiti upravičencu v last in posest. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje o navedenih dejstvih, ki jih tožnici zatrjujeta in od katerih je odvisna pravilna uporaba materialnega prava, nima razlogov, ter jo zato ni mogoče preizkusiti. Če pa sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana bistvena kršitev procesnih določb absolutne narave po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP/99, ki se na podlagi 16. člena ZUS primerno uporablja tudi za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom. Na navedeno kršitev pravil postopka pa po določbi 2. odstavka 350. člena ZPP/99 pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Iz upravnih spisov izhaja, da lastnikom že zgrajenih objektov cone I turističnega naselja P., ni bila dana možnost udeležbe v upravnem postopku pred izdajo odločbe, čeprav bi to lahko vplivalo na njihove pravice ali pravne koristi. V zadevi je bilo namreč odločeno o vrnitvi zemljišča, ki v naravi predstavlja funkcionalno zemljišče k njihovim že zgrajenim objektom. Že zato so bila po presoji pritožbenega sodišča bistveno kršena pravila postopka (1. odstavek 242. člena ZUP/86). Ker lastniki zgrajenih objektov cone I turističnega naselja P. niso bili udeleženi v postopku pred izdajo odločbe, jim kot strankam tudi ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka tudi po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS.

Obnova postopka po uradni dolžnosti, za kar v obravnavani zadevi gre, se lahko uvede le iz razlogov javnega interesa. Z dejstvi in okoliščinami, ki jih je prvostopni upravni organ navedel v svoji odločbi z dne 28.10.1998, po presoji pritožbenega sodišča, ni izkazal, da bi bila v obravnavanem primeru obnovitev postopka v javnem interesu. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da v navedeni prvostopni odločbi ni naveden obnovitveni razlog. Iz njene obrazložitve izhaja, da prvostopni upravni organ pravzaprav popravlja napako storjeno v prejšnjem postopku, ko je v nasprotju z določbo 2. odstavka 32. člena ZDen denacionalizacijskim upravičencem vrnil zemljišče, ki v naravi predstavlja funkcionalno zemljišče "vikend" cone na P. Zaradi navedene kršitve materialnega prava, za kar v obravnavani zadevi pravzaprav gre, pa prejšnjega postopka denacionalizacije ni mogoče obnoviti niti po določbah 249. člena ZUP/86 niti po določbah 23. člena ZDen-B (Uradni list RS, št. 65/98).

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, zato je na podlagi 74. člena ZUS, s sklepom razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek.