Jedro

Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po že citiranem 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena in jo je potrebno zavreči na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom revizijo tožnika, vloženo 19. 11. 2013, zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, ker meni, da ne more biti pravdna stranka, ker nima zakonitega zastopnika. Predlaga, da mu sodišče postavi začasnega zastopnika v skladu z 82. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) na stroške toženca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi zadevo oziroma sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega oziroma procesnega prava in na bistvene kršitve določb ZPP. Po preizkusu zadeve skladno z navedenim pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, niti do očitanih kršitev.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, torej tudi v postopku revizije, lahko pravdna dejanja stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (3. odstavek 86. člena ZPP). Brez pooblaščenca, ki je odvetnik, stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo, če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

Tožnik je vložil vlogo, ki jo je označil revizija opr. št. I Ps 1906/2013 in sicer zaradi kršitve 80., 81. in 82. člena ter 11. točke 339. člena ZPP.

Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po že citiranem 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija pa je nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožnik ne more biti pravdna stranka in da si koristi toženca in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, pritožbeno sodišče poudarja, da je sodna praksa sprejela stališče, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je stranka vložila sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Enako velja tudi v primeru, če stranke ne zastopa odvetnik ali zakoniti zastopnik. Sodišče stranki revizije ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnost v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, pač pa jo takoj zavrže. Torej jo zavrže tudi v primeru, če bi tožniku, ki je sam vložil revizijo, bil kasneje postavljen zakoniti zastopnik. Tožnik v pritožbi sicer navaja, da ne more biti pravdna stranka, ne navaja pa razlogov, zaradi katerih meni, da ne more biti pravdna stranka in tudi česar takega, da bi obstajal dvom, da je tožnik lahko pravdna stranka, ne izhaja iz listinske dokumentacije.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.