Up-51/98

27. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., V., ki ga zastopa B. B., odvetnik v U. na seji senata dne 27. 1. 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Vrhovnega sodišča št. II Ips 397/96 z dne 13. 11. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 742/95 z dne 1. 2. 1996 in sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 409/95-94 z dne 23. 5. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je bilo pritožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo ugodeno v višini 10 542 000 tolarjev z zamudnimi obrestmi. Drugostopno sodišče je pritožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče je reviziji delno ugodilo in prisodilo plačilo 12 500 000 tolarjev odškodnine z zamudnimi obrestmi. Zahtevek v višini 1 250 000 tolarjev je zavrnilo. Z izpodbijanimi sodbami naj bi bil kršen 17. člen Ustave. Ta naj bi zagotavljal nedotakljivost človekovega življenja in zdravja ter pravico do pravične satisfakcije v primeru posega v varovani vrednoti. Dosojena odškodnina naj bi ne bila sorazmerna s povzročeno škodo. Sodišča naj ne bi upoštevala dejstva, da je bil pritožnik v času prometne nesreče star devetnajst let, da je po nesreči 100 % invalid in da bo za posledicami trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti trpel še najmanj petdeset let. Pri presoji bi morali biti upoštevani kriteriji, po katerih odločajo sodišča v državah članicah Evropske unije. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve v novo odločanje prvostopnemu sodišču.

2.Določitev pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda "pravična denarna odškodnina", vsebovanega v prvem odstavku 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 45/89 in 57/89 - ZOR). S trditvijo, da mu je sodišče prisodilo prenizko odškodnino, pritožnik torej oporeka pravilnosti materialnopravne presoje sodišč glede odmere pravične odškodnine. Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi ni pristojno presojati. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up- 103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Pritožnik ni izkazal, da bi bila odločitev o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo nezdružljiva s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami.

3.Ustavna določba, ki varuje posameznika pred posegi v telesno integriteto, ni 17. člen, ampak 35. člen. V tej določbi je namreč zagotovljena nedotakljivost človekove telesne celovitosti. Vendar pa za kršitev te pravice očitno ne gre. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je pritožniku bila priznana. Zavrnilni del izpodbijanih sodb se nanaša le na manjši del zahtevanega zneska. Pritožnik tudi ni izkazal, da bi sodišča pri tem ravnala arbitrarno ali drugače kot v drugih podobnih primerih. Pri odmeri odškodnine so upoštevala vse okoliščine, ki bi jih po pritožnikovih navedbah v ustavni pritožbi morala. Očitek, da v času vložitve tožbe še niso bili izoblikovani standardi glede višine odškodnine in da je bila zato zahtevana le minimalna odškodnina, je pavšalen. Pritožnik namreč ne oporeka navedbi Vrhovnega sodišča, da je bil tožbeni zahtevek spremenjen na dan odločanja prvostopnega sodišča. Očitek glede primerljivosti dosojene odškodnine z odškodninami v državah članicah Evropske unije ni le pavšalen, ampak tudi neutemeljen. Ustava zagotavlja enotnost sodne prakse pred sodišči Republike Slovenije.

4.Podobno je Ustavno sodišče odločilo tudi v sklepih št. Up-18/96 z dne 7. 3. 1997, št. Up-342/96 z dne 8. 6. 1998 (OdlUS VII, 248), št. Up-340/97 z dne 5. 11. 1998 in št. Up-269/97 z dne 24. 11. 1999.

5.Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in na podlagi prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude