Jedro

Sodišče lahko le s sklepom odloči o razdelitvi kupnine, prejete za premičnine dolžnika, prodane na dražbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo z utemeljitvijo, da so bili nekateri zarubljeni predmeti dolžnice prodani na prvi javni dražbi, nekateri predmeti niso bili prodani, pa upnik v roku enega meseca ni predlagal druge dražbe, kot to določba 1. odstavek 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), za dva zarubljena predmeta pa je bil vložen ugovor tretjega, pri čemer se upnik v postavljenem roku ni izjavil, zato je sodišče postopalo po 1. odstavku 65. člena ZIZ.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil upnik, ki v pritožbi navaja, da pogoji za ustavitev izvršbe v celoti niso podani, saj sodišče še ni odločilo o delitvi kupnine in poplačilu upnika glede zarubljenih predmetov, ki so bili prodani na prvi javni dražbi.

Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in postopek izvršbe v delu, ki se nanaša na delitev kupnine in poplačilo upnika, nadaljuje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s katerim je odločilo, da se izvršba ustavi, navedlo naslednje razloge: -zarubljeni predmeti pod zaporednimi št. 1., 2., 6., 7., 8. in 9. so bili prodani na prvi javni dražbi; -zarubljeni predmeti pod zaporedno št. 5. niso bili prodani, pa upnik v enem mesecu ni predlagal druge dražbe, kot to določa 1. odstavek 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ); -zarubljeni predmeti pod zaporednima št. 3. in 4. je bil vložen ugovor tretjega, pri čemer se upnik v postavljenem roku ni izavil, zato je sodišče postopalo po čl. 1. odst. 65. člena ZIZ.

S tem je sodišče prve stopnje menilo, da je odločitev o ustavitvi izvršbe obrazložena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se upnik pritožuje le glede odločitve sodišča prve stopnje, da se izvršba ustavi iz razlogov, navedenih v prvi alinei obrazložitve izpodbijanega sklepa, kot je bila prej citirana, da so bili določeni predmeti, ki so bili zarubljeni dolžnici, prodani na prvi javni dražbi. 87. člen ZIZ določa, da upnik pridobi z rubežem zastavno pravico na zarubljenih stvareh. Če so bile stvari zarubljene za več upnikov, se vrstni red zastavne pravice, pridobljene z rubežem ali zaznambo v rubežnem zapisniku (91. člen), določa po dnevu, ko je bil rubež opravljen, oziroma po delu, ko je bila zaznamba zapisana. Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red po dnevu, ko je sodišče prejelo predlog za izvršbo, če pa je prejelo predloge istega dne, pa imajo njihove zastavne pravice isti vrstni red. V 3. odstavku 97. člena ZIZ pa je določeno, da o delitvi kupnine in poplačilu upnika oziroma več upnikov odloči sodišče s sklepom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v zvezi s prej navedenimi določbami ZIZ in utemeljitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v predloženem spisu vlada popolna zmeda. Iz podatkov spisa sploh ni mogoče razbrati, ali gre v predmetni zadevi za situacijo iz 2. ali morda iz 3. odstavka 87. člena ZIZ, namreč ni jasno, ali so bile dolžničine stvari zarubljene za več upnikov v različnih izvršilnih postopkih (2. odstavek) ali pa so bile sočasno zarubljene za več upnikov (3. odstavek). Predmetni izvršilni spis nosi opr. št. I 285/96, kar je tudi opr. št. izpodbijanega sklepa. Na ovitku spisa je nad navedeno opr. št. nalepljena št. I 96/00281. Na prvi strani ovitka tega izvršilnega spisa so pod navedbo "Pristop" navedene še naslednje opr. št.: I 722/96, I 996/96, I 96/97, I 886/97 in I 660/98. Vse te opr.

št. so kasnejši vpisi, kot pa v predmetni izvršilni zadevi, kar seveda pomeni, da bi v situaciji, kot jo določa 2. odstavek 87. člena ZIZ, imel upnik prednost pred vsemi upniki v navedenih izvršilnih zadevah. V spisu se nahaja obvestilo z dne 5.2.1999 s podpisom, ki v primerjavi s podpisom sodnika Y, ki je odločal v tej izvršilni zadevi, prav gotovo ni identičen, skoraj gotovo gre za podpis sodnega izvršitelja, ki je sodeloval v tej zadevi, gre pa očitno za interno obvestilo, ki ni bilo poslano nobeni stranki, v tem obvestilu pa so spodaj na roko pripisane opr. št. izvršilnih zadev: I 281/96, I 996/96, I 722/96, I 96/97, I 886/97 in I 660/98. Od navedenih izvršilnih zadev prvostopenjskega sodišča je le izvršilna zadeva I 281/96 vpisana pred predmetno izvršilno zadevo, seveda pa pritožbenemu sodišču ni jasno, ali je bilo to istega dne ali pa kak dan prej, tako da tudi ni mogoče ugotoviti, ali je potrebo v stvari uporabiti 2. ali pa morda 3. odstavek 87. člena ZIZ. Povsem jasno pa je, da na roko pripisani zapis nekih opr. št. s strani sodnega izvršitelja nikakor ne more pomeniti sklepa o združitvi zadev ali kakšnega drugačnega procesnega sklepa v skladu z določbami ZIZ v povezavi z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V spisu je vrsta obvestil upniku, da mora plačati sodno takso, da mora plačati predujem za stroške sodnega izvršitelja in podobno, prav v nobenem od teh obvestil pa upnik ni bil poučen, da izvršba zoper dolžnico teče tudi po izvršilnih predlogih številnih drugih upnikov, kot je možno sklepati iz podatkov tega spisa, česar pa seveda sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne obrazloži. Da je dolžnica res udeležena v svojstvu dolžnice v izvršilnih postopkih po izvršilnih predlogih več upnikov, je razvidno iz njenega dopisa z dne 12.2.1999, v katerem navaja kar deset upnikov, med katerimi pa ni upnika v tej izvršilni zadevi. V spisu se nato nahaja poročilo sodnega izvršitelja X z dne 19.2.1999, z navedbo upnika in dolžnice iz te izvršilne zadeve, na njem pa je opr. št. I 211/96, kar seveda ni opr. št. te izvršilne zadeve. Rubežni in cenilni zapisnik z dne 19.2.1999 nosi opr. št. I Ig 245/95, kar spet ni opr. št. te zadeve. Odredba o dražbi z dne 2.3.1999, verjetno podpisana od sodnega izvršitelja, pa spet nosi opr. št. te izvršilne zadeve. Isto velja za dražbeni razglas z dne 4.3.1999, kot tudi za obvestilo o rubežu z istim datumom, za katerega je izkazano, da sta ga prejeli obe stranki tega postopka. V odredbi sodnika Y sodnemu izvršitelju z dne 18.3.1999, da ne opravi dražbe za en komad zarubljene motorne žage in en komad sedežne garniture, za ta dva predmeta sta bila namreč vložena "ugovora tretjega", pa nosi opr.

št. Ig 245/95, I 281/96 in Ig 836/96, med njimi pa spet ni opr. št. tega spisa. V tem stilu se nadaljuje do izpodbijanega sklepa z dne 19.8.1999, ki pa presenetljivo spet nosi opr. št. I 285/96. Vse navedeno pritožbeno sodišče navaja zato, ker bo v nadaljevanju postopka prvostopenjsko sodišče moralo razčistiti navedene nejasnosti in vsaj v nadaljevanju postopek voditi tako, kot to določa ZIZ in Sodni red. Razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa pa je v tem, da je sodišče prve stopnje prekršilo že citirano določbo 3. odstavka 97. člena ZIZ, da o delitvi kupnine in poplačilu upnika oz. več upnikov odloči sodišče s sklepom. Takega sklepa pa v predmetnem spisu ni, je pa poročilo sodnega izvršitelja X z dne 25.3.1999 z navedbo opr. št. Ig 836/96 in I 281/96 (list. št. 26), da so se zarubljeni predmeti in vpisani pod zap. št. 6., 7. in 8. ter 9. tega dne na javni dražbi prodali in so se s kupnino poplačali upniki pod opr. št. Ig 245/95 in Ig 849/95. Za odločitev sodnega izvršitelja o razdelitvi kupnine pa v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ni prav nikakršne podlage, torej je sodišče prve stopnje očitno ravnalo nezakonito, ko je ustavilo izvršbo, preden je v skladu z določbo 3. odstavka 97. člena odločilo s sklepom (odloča s sklepom seveda sodnik, ne pa sodni izvršitelj) o delitvi kupnine in poplačilu upnika oziroma več upnikov, seveda če je v izvršilni zadevi tudi formalno po predhodnih odločbah sodišča sodelovalo več upnikov.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo utemeljeni pritožbi upnika ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek v skladu z že prej navedenimi navodili.