Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1035/2014

ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.1035.2014 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

odškodninska odgovornost delodajalca nezgoda pri delu doktrina jajčne lupine nepremoženjska škoda telesne bolečine duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Višje delovno in socialno sodišče
20. november 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob sklicevanju na doktrino „egg-shell skull“ (doktrino jajčne lupine) je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za celoten obseg škode tudi glede degenerativnih sprememb, ki tožniku pred škodnim dogodkom niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se sodba sodišča prve stopnje v celoti glasi: „1. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino v znesku 8.073,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2010 dalje do plačila.

2. Kar zahteva tožnik več, tj. plačilo zneska 24.500,00 EUR, se zavrne.

3. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 655,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka.“ V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 89,11 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku plača odškodnino v znesku 5.573,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2010 (prvi odstavek točke I izreka). Zavrnilo je, kar je tožnik zahteval več, to je plačilo zneska 27.000,00 EUR (drugi odstavek točke I izreka). Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 970,83 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

Zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe in odločitev o stroških postopka se tožnik pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine zmotno uporabilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin je sodišče prve stopnje tožniku priznalo zgolj znesek 2.000,00 EUR. Tožnik tudi po končanem zdravljenju trpi stalne hude in stalne srednje močne bolečine v predelu hrbtenice, ki sevajo tudi v spodnje okončine. Pričakovati je, da bo tožnik vse do konca življenja, torej vsaj še 40 do 50 let trpel stalne in občasne hude in srednje močne bolečine. Izpodbijana sodba praktično nima nobenih razlogov, zakaj je tožniku iz tega naslova priznalo odškodnino zgolj v višini 2.000,00 EUR. Glede na trajanje telesnih bolečin ter pretrpljene nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, bi sodišče prve stopnje tožniku moralo priznati upravičeno denarno odškodnino v znesku 16.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je očitno upoštevalo zgolj pretrpljene bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju, ne pa tudi bodočih bolečin in nevšečnosti, kar izhaja iz navedbe o intenzivnosti in trajanju bolečin, ki so se pojavile pri tožniku. V tem delu naj bi bila izpodbijana sodba tudi brez ustreznih razlogov in je zato po mnenju pritožbe ni možno preizkusiti. Glede na uveljavljano sodno prakso je sodišče prve stopnje tožniku priznalo tudi bistveno prenizko odškodnino iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Izpodbijana sodba praktično nima nikakršnih razlogov glede tega, zakaj je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova priznalo zgolj 3.000,00 EUR, namesto vtoževanih 16.000,00 EUR. Po poškodbi tožnik ni bil sposoben za nikakršno delo in je bil po vrnitvi iz bolniškega staleža prisiljen podati odpoved pri toženi stranki, saj ni bil več sposoben za delo, ki bi ga pri njej moral opravljati. Glede nesposobnosti za delo in posledično občutka manj vrednosti je tožnik trpel hude duševne bolečine. Zaradi poškodbe je tožniku tudi onemogočeno ukvarjanje s športom, česar sedaj ne more več početi. Zaradi posledic škodnega dogodka tožnik ne more opravljati nobenih fizičnih del, niti ne more dvigovati in prenašati omembe vrednih bremen, kar je pred škodnim dogodkom običajno počel. Tožnik ima velike težave pri vsakodnevnih opravilih kot je npr. oblačenje, umivanje, nakupovanje ali vožnja avtomobila. Razlogi izpodbijane sodbe so med seboj v nasprotju in v nasprotju z listinami v spisu ter izvedenimi dokazi. Posledično je nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjske sodbe spremeni tako, da ugodi še preostalemu delu tožbenega zahtevka, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z navedbo, da izpodbijana sodba nima nobenih razlogov glede tega, zakaj je odškodnino za telesne bolečine ter odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti odmerilo v dosojenih zneskih in ne v vtoževanih zneskih, pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa izpodbijana sodba ima povsem jasne razloge glede tega, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da standardu pravične denarne odškodnine ustrezajo prisojeni zneski. Očitno je, da se tožnik s takšno odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, vendar pa to ne pomeni, da je podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov glede bodoče škode oz. da te škode sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo. Tako sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve izrecno ugotavlja, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je v bodoče pričakovati občasne srednje močne do lažje telesne bolečine. V 17. točki obrazložitve, v kateri je sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj je za telesne bolečine odmerilo odškodnino v višini 2.000,00 EUR, pa je izrecno navedeno, da se enotna odškodnina za telesne bolečine odmeri tudi za tiste bolečine, za katere je ob normalnem teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi v bodoče. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo tudi bodoče bolečine. Pritožba se neutemeljeno opira zgolj na formulacijo, da pravično denarno odškodnino v višini 2.000,00 EUR opravičuje intenzivnost in trajanje bolečin, ki so se pri tožniku pojavile, saj je iz celotne obrazložitve povsem jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi bodočo škodo.

Tožnik sicer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar razen glede bodočih telesnih bolečin, ne navaja katerih odločilnih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotovilo ali pa jih je ugotovilo nepopolno. Protispisne so pritožbene navedbe, da naj bi iz dokaznega postopka izhajalo, da bo tožnik tudi v bodoče trpel stalne in občasne hude bolečine. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da bo pri tožniku zaradi škodnega dogodka in hkratnih obrabnih sprememb hrbtenice tudi v bodoče prihajalo do občasnih srednje močnih do lažjih telesnih bolečin. Izvedenec je ob ustnem podajanju mnenja dodatno pojasnil, da bodo bolečine srednje stopnje v bodoče lahko nastopile pri večjih telesnih obremenitvah, pri manjših obremenitvah pa bodo te bolečine lažje stopnje in jih ob razbremenitvah oz. pravilni aktivnosti v mirovanju v večji obliki niti ne pričakuje.

Pritožba dobesedno povzema tožbene navedbe glede tega, v čem se kaže zmanjšanje življenjskih aktivnosti tožnika. Vendar pa tožnik ni z ničemer dokazal navedb o tem, da se zaradi poškodbe ne more več ukvarjati z gasilstvom in da ima zaradi posledic poškodbe težave pri vsakodnevnih opravilih, kot so oblačenje, umivanje, nakupovanje ali vožnja avtomobila. Tožnik v zvezi s tem ni predlagal nobenih dokazov in teh težav niti ni omenil ob svojem zaslišanju, prav tako v zvezi z njimi ni postavil nobenih vprašanj izvedencu. Navedeno pomeni, da sodišču prve stopnje ni možno očitati zmotno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker teh navedb ni upoštevalo kot dejanske podlage izpodbijane sodbe.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o odškodnini za pretrpljene bodoče telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem ter odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ta dejstva pa so predvsem naslednja: - tožnik je ob škodnem dogodku utrpel subakutni ledveni bolečinski sindrom (Lumbalgia subacuta) in večetažne Schmorlove vozliče v telesnih ledvenih vretencih (Harniae Schmorl vertebrae Th 12-L3 et Osteochondrosis lumbalis incip.); - leto dni po škodnem dogodku je bilo pri tožniku ugotovljeno, kot posledica napredovanja obrabe, izbočenje medvretenčne ploščice nivoja L4/5, s hkratno zožitvijo pripadajoče živčne poti levo in obraba malih sklepov in kronično koreninsko draženje S1 levo - EMG; - tožnik je trpel občasne hujše do stalne srednje močne telesne bolečine v času dvigovanja in prenosa težjih bremen teden dni po škodnem dogodku in občasne srednje močne telesne bolečine v skupnem trajanju treh mesecev, v bodoče pa je pričakovati občasne srednje močne do lažje telesne bolečine; - v zvezi z zdravljenjem je tožnik trpel neugodnosti in nevšečnosti zaradi pregledov v dežurni ambulanti, pri osebnem zdravniku in specialistih, številnih rentgenskih slikanj, uživanja analgetikov, večkrat v obliki injekcij ter pri izvajanju fizioterapij (desetkrat); - zaradi škodnega dogodka je tožnikova hrbtenica zmerno omejeno gibljiva; - tožnik ima zaradi posledic škodnega dogodka trajno zmanjšanje sposobnosti pri opravljanju dnevnih opravil v prisilnih držah hrbtenice, združenih z dvigovanjem in prenašanjem težjih bremen, stalnih delih v predklonu in prisilnih držah, pri hitri hoji, počepanju ali poklekanju; - po oceni izvedenca medicinske stroke so življenjske aktivnosti tožnika blažje prizadete in spadajo po Mednarodni kvalifikaciji funkcioniranja v prvo stopnjo lestvice; - tožnik se je pred poškodbo ukvarjal s športom, predvsem z borilnimi veščinami, kar je sedaj opustil; - tožnik ne more dvigovati težjih bremen, težko se pripogiba in težko dalj časa sedi.

Pač pa pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava pri uporabi standarda pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V skladu s prvim odstavkom 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo in sicer neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode sploh ni. Pri odmeri odškodnine je potrebno upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije pomeni upoštevanje stopnje in trajanja bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri oškodovancu; načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa pomeni upoštevanje pomena prizadete dobrine in namen odškodnine pa tudi tega, da dosojena odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Kot merilo sodišče pri tem upošteva tudi višino odškodnin, priznanih v podobnih primerih.

Ob sklicevanju na doktrino „egg-shell skull“ (doktrino jajčne lupine) je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za celoten obseg škode tudi glede degenerativnih sprememb, ki tožniku pred škodnim dogodkom niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.

Glede na sodno prakso, ki je navedena v nadaljevanju pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na ugotovljeno trajanje in intenzivnost pretrpljenih telesnih bolečin ter drugih neugodnostih med zdravljenjem, kakor tudi glede na telesne bolečine, ki jih bo tožnik utrpel v bodoče, standardu pravične denarne odškodnine iz tega naslova ustreza znesek 3.000,00 EUR.

Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnika, standardu pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ustreza znesek 4.500,00 EUR in ne 3.000,00 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

Celotna odškodnina za negmotno škodo (8.000,00 EUR) je povsem primerljiva z odškodninami, ki so bile v podobnih primerih dosojene s sodbami revizijskega sodišča II Ips 804/2006, II Ips 449/2006, II Ips 15/2005 in II Ips 749/2005. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je tožniku dosodilo še 2.500,00 EUR odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ter da je zavrnilni del izpodbijane sodbe znižalo z zneska 27.000,00 EUR na znesek 24.500,00 EUR. Navedeno pomeni, da je tožena stranka tožniku, ob upoštevanju že pravnomočno dosojenega zneska 5.573,30 EUR dolžna izplačati odškodnino v skupnem znesku 8.073,30 EUR. Zaradi preglednosti je pritožbeno sodišče v celoti na novo oblikovalo izrek izpodbijane sodbe.

Posledično se spremeni tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je uspel s 24,78 % svojega zahtevka, kar obenem pomeni, da uspeh tožene stranke v tem sporu znaša 75,22 %.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da celotno utemeljeni priglašeni stroški tožnika znašajo 2.437,88 EUR. Glede na uspeh je tožnik upravičen do povrnitve 24,78 % tega zneska, kar znaša 604,10 EUR.

Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da utemeljeno priglašeni stroški tožene stranke v postopku pred prvostopenjskim sodiščem znašajo 1.674,45 EUR. Tožena stranka je upravičena do povrnitve 75,22 % tega zneska, kar znaša 1.259,52 EUR.

Po pobotu obeh zneskov se pokaže, da je tožnik toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 655,42 EUR. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo tudi v delu, ki se nanaša na stroške postopka, tako da je znesek, ki ga je tožnik dolžan povrniti toženi stranki znižalo z zneska 970,83 EUR na 655,42 EUR.

Tožnik je s pritožbo delno uspel, zato je upravičen do povrnitve pritožbenemu uspehu sorazmernega dela pritožbenih stroškov. Tožnik je izpodbijani zavrnilni del prvostopenjske sodbe uspel znižati za 2.500,00 EUR, kar pomeni, da njegov uspeh v pritožbenem postopku znaša 9,26 %. V skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, je tožnik zato upravičen do povrnitve 9,26 % utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov. Ti znašajo 962,33 EUR (nagrada za postopek 788,80 EUR, 22 % DDV 173,53 EUR). Tožnik je upravičen do povrnitve 9,26 % tega zneska, kar znaša 89,11 EUR.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor v smislu določbe drugega odstavka 155. člena ZPP. Ta določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia