Jedro

Drugostopenjski organ je prvostopenjskemu organu prvič podaljšal rok za odločitev za štiri mesece, in tako določenemu roku za odločitev (čeprav podlage zanj v zakonu ni) tožnica ni nasprotovala. Ko pa niti v podaljšanem roku prvostopenjski organ ni odločil ter mu je drugostopenjski organ 29. 10. 2015 drugič – brez podlage v zakonu – podaljšal rok za odločitev za nadaljnje štiri mesece, je tožnica vložila tožbo zaradi molka. Tožba je po presoji sodišča upravičena, saj postopanje organa druge stopnje ob molku organa prve stopnje, ki bi – glede na 255. člen ZUP - moralo rezultirati v rešitvi zadeve, takega z zakonom predvidenega rezultata niti v petih mesecih od vložitve pritožbe ni doseglo.

Izrek

Tožbi se ugodi, Upravna enota Tržič mora o zahtevi za denacionalizacijo parcele št. 642/2 k.o. ... odločiti v roku štirih mesecev od vročitve te sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

1. Tožnica je 20. 11. 2015 vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje v postopku denacionalizacije parcele št. 642/2 k.o. ... V tožbi navaja, da je zahtevo za denacionalizacijo med drugim navedene nepremičnine vložila 15. 7. 1992, in sicer z vsemi listinami, predpisanimi v 62. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Ker je od vložitve zahtevka za denacionalizacijo preteklo že več kot 20 let, o zahtevku pa še ni bilo odločeno, je tožnica z zahtevkom z dne 10. 3. 2014 in z vlogo z dne 13. 8. 2014, ki jo je dopolnila 18. 8. 2014, od organa prve stopnje ponovno zahtevala, da o zahtevku za denacionalizacijo parcele št. 642/2 izda odločbo. Ker tožnica odločbe ni prejela, je dne 10. 4. 2015 vložila pritožbo zaradi molka organa prve stopnje. V pritožbenem postopku je drugostopenjski organ z dopisom z dne 7. 5. 2015 določil organu prve stopnje rok nadaljnjih štirih mesecev za odločitev. Vendar organ prve stopnje v tem roku o zadevi ni odločil. Drugostopenjski organ je zato določil organu prve stopnje z dopisom z dne 29. 10. 2015 nov rok za odločitev, v nadaljnjih štirih mesecih. Tožnica navaja, da organ druge stopnje postopka s pritožbo zaradi molka organa prve stopnje ne vodi v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, saj ne izda odločbe. Glede na to tožnica sodišču predlaga, naj o njeni tožbi odloči tako, kot to določa prvi odstavek 69. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, zakaj je bil s strani drugostopenjskega organa prvostopenjskemu organu dne 29. 10. 2015 podaljšan rok za odločitev za nadaljnje štiri mesece, da je namreč to zaradi postopka določitve funkcionalnih zemljišč in izvedbe parcelacije, kar so zapleteni postopki, preden niso končani, pa o denacionalizaciji ni mogoče odločiti.

3. V pripravljalnem spisu, ki ga je sodišče prejelo 5. 2. 2016, tožnica vztraja pri tožbi zaradi molka organa.

4. V odgovoru na pripravljalni spis tožnice toženka navaja, da tudi v dodatnem roku štirih mesecev, ki ga je prvostopenjskemu organu določila v dopisu z dne 29. 10. 2015, prvostopenjski organ še ni odločil, ker je upravne spise poslal sodišču zaradi tožbe zaradi molka organa.

5. Tožba je upravičena.

6. Sodišče je najprej opravilo predhodni preizkus tožbe zaradi molka organa druge stopnje. Ob nespornih dejstvih, da je tožnica 10. 4. 2015 vložila pritožbo zaradi molka organa prve stopnje, ker ta ni odločil o (v zakonskem roku vloženi) zahtevi za denacionalizacijo v delu glede zahtevka za nepremičnino št. 642/2 k.o. ..., in da organ druge stopnje o pritožbi (zadevi) ni odločil do 9. 11. 2015, ko je tožnica vložila novo zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, in tudi ne v nadaljnjih sedmih dneh ter do vložitve tožbe 20. 11. 2015 (pri čemer sta vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje in nova zahteva za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh izkazani z listinami v prilogi tožbe), je sodišče štelo, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa po drugem ter v zvezi s četrtim odstavkom 28. člena ZUS-1 izpolnjene.

7. Pri meritornem odločanju o tožbi pa je sodišče iz podatkov spisne dokumentacije ugotovilo (gre pa za nesporna dejstva), da je na podlagi (dne 10. 4. 2015) vložene pritožbe zaradi molka organa prve stopnje drugostopenjski organ z dopisom z dne 7. 5. 2015 prvostopenjskemu organu podaljšal rok za odločbo o denacionalizaciji parc. št. 642/2 za štiri mesece. Ko po izteku tega roka odločba organa prve stopnje še ni bila izdana, pa je na podlagi pojasnila prvostopenjskega organa z dne 23. 10. 2015 o razlogih, zaradi katerih ni odločil niti v podaljšanem roku, drugostopenjski organ z dopisom z dne 29. 10. 2015 podaljšal prvostopenjskemu organu rok za odločitev še za nadaljnje štiri mesece.

8. Sodišče pritrjuje tožnici, da tako postopanje organa druge stopnje ni v skladu z določbami 255. člena ZUP (pri čemer sodišče dodaja, da je določba vsebinsko v bistvenem podobna določbi 246. člena ZUP/86, da pa bi tudi sicer bila utemeljena uporaba določb ZUP/86, kakor sodišče razlaga določbo drugega odstavka 6. člena ZDen, le v primeru, da bi strankam zagotavljale večje procesne garancije). Po prvem odstavku 255. člena ZUP namreč lahko organ druge stopnje, če spozna, da odločba ni bila pravočasno izdana iz opravičenih razlogov, podaljša prvostopenjskemu organu rok za toliko časa, kolikor je trajal rok za zamudo, vendar ne več kot za en mesec. Če drugostopenjski organ presodi, da ne gre za opravičene razloge ali če prvostopenjski organ tudi v podaljšanem roku odločbe ne izda, mora zadevo rešiti organ druge stopnje (drugi in tretji odstavek 255. člena ZUP). V obravnavani zadevi pa je drugostopenjski organ prvostopenjskemu organu prvič podaljšal rok za odločitev za štiri mesece, in tako določenemu roku za odločitev (čeprav podlage zanj v zakonu ni) tožnica ni nasprotovala (očitno upoštevajoč navedbe organov, da gre, ker je treba v postopku predhodno določiti funkcionalno zemljišče ter izvesti delitev zemljišča, lahko za dolgotrajnejši postopek). Ko pa niti v podaljšanem roku prvostopenjski organ ni odločil ter mu je drugostopenjski organ 29. 10. 2015 drugič – brez podlage v zakonu – podaljšal rok za odločitev za nadaljnje štiri mesece, je tožnica vložila tožbo zaradi molka. Tožba je po presoji sodišča upravičena, saj postopanje organa druge stopnje ob molku organa prve stopnje, ki bi – glede na 255. člen ZUP - moralo rezultirati v rešitvi zadeve, takega z zakonom predvidenega rezultata niti v petih mesecih od vložitve pritožbe ni doseglo. Vendar ne le to, v zadevi je ostalo neodločeno tudi po izteku drugič (za štiri mesece) podaljšanega roka (in vse do 25. 4. 2016, ko je toženka odgovarjala sodišču), in to ob izgovoru organov, da ni bilo mogoče odločiti, ker je bilo treba upravne spise poslati sodišču. 9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter naložilo kot pristojnemu organu prve stopnje, da mora odločiti o zahtevku tožnice za denacionalizacijo nepremičnine s parc. št. 642/2 k.o. ... v tam določenem roku.

10. Glede na okoliščine zadeve, kot izhajajo iz upravnega spisa ter kot jih je navajala toženka v tem sodnem postopku, je sodišče kot primeren rok za odločitev v zadevi določilo organu prve stopnje rok štirih mesecev, ki teče od vročitve te sodbe toženki.