U-I-171/97

6. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Računskega sodišča, na seji dne 6. julija 2000

s k l e n i l o :

Zahteva za oceno ustavnosti 24.a in 24.b ter četrtega odstavka 30.a člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Predlagatelj izpodbija določbe 24.a in 24.b člena Zakona o volilni kampanji (v nadaljevanju: ZVK), ki ureja revizijo pri organizatorjih volilne kampanje, ki imajo po zakonu pravico do delne povrnitve stroškov za volilno kampanjo. Predlagatelj navaja, da Zakon s tem določa pristojnost Računskega sodišča, ki ni predvidena v 150. členu Ustave. Po mnenju predlagatelja zakon ne bi smel nalagati Računskemu sodišču, da opravlja revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki ne prejemajo proračunskih sredstev ali drugih sredstev javne porabe.

2.Predlagatelj izpodbija tudi četrti odstavek 30.a člena ZVK, ki daje Računskemu sodišču pooblastilo, da po dokončnosti poročila o reviziji pri organizatorju volilne kampanje izda sklep o zmanjšanju oziroma izgubi pravice do sredstev iz državnega ali občinskega proračuna. Ta pristojnost po mnenju predlagatelja presega ustavno določene naloge Računskega sodišča, ki se nanašajo na kontrolo porabe javnih sredstev, saj pomeni odločanje o pravicah političnih strank; gre za ukrep, ki je po vsebini izenačen z denarno sankcijo. Predlagatelj meni, da so določbe o nalogah Računskega sodišča v posameznih zakonih odveč, ker naloge tega organa ureja Zakon o Računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94 - v nadaljevanju: ZRačS).

3.V 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) so v skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave določeni predlagatelji zahteve za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem. Predlagatelj lahko začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti, ne da bi izkazal svoj pravni interes, tj., da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (23. člen ZUstS). Vendar veljajo tudi za predlagatelje določene omejitve. Tako predlagatelj ni upravičen zahtevati presoje aktov, ki jih je sam sprejel (drugi odstavek 23. člena), za predlagatelje pete do osme alinee pa so določene še dodatne omejitve. Na podlagi pete alinee 23. člena ZUstS je lahko predlagatelj sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije in Računsko sodišče, vendar le, če se pojavi vprašanje ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil v zvezi s postopki, ki jih vodijo.

4.Računsko sodišče kot predlagatelj v obravnavani zadevi izpodbija določbe ZVK, ki določajo njegovo pristojnost v zvezi z opravljanjem revizije pri organizatorjih volilne kampanje. Zato se je v obravnavani zadevi postavilo vprašanje, ali je izpolnjena procesna predpostavka za vložitev zahteve iz pete alinee 23. člena ZUstS.

5.Ustavno sodišče je že odločalo o zahtevah, ki so jih vložili predlagatelji, določeni v peti alinei 23. člena ZUstS, in sprejelo tudi določena stališča v zvezi s procesno predpostavko za vložitev zahteve "v zvezi s postopki, ki jih vodijo". Ustavno sodišče ob vsaki zahtevi posebej presoja, ali je podana navedena predpostavka za vložitev zahteve. Pri tem zlasti upošteva ustavni položaj organa in njegove pristojnosti. Ustava v 156. členu posebej nalaga sodiščem, da morajo postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, če menijo, da je zakon, ki bi ga morali uporabiti, protiustaven. Ustavno sodišče je praviloma priznalo položaj predlagatelja organom iz pete alinee 23. člena v primerih, ko so zahtevali oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa, ki bi ga morali uporabiti v konkretni zadevi, za katero so pristojni voditi postopek (odločba št. U-I- 48/94 z dne 25. 5. 1995, Uradni list RS, št. 37/95 in OdlUS IV, 50, odločba št. U-I-248/96 z dne 30. 9. 1998, Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 176 in odločba št. U-I-225/96 z dne 15. 1. 1998, Uradni list RS, št. 13/98 in OdlUS VII, 7). Ustavno sodišče je izjemoma priznalo položaj predlagatelja Vrhovnemu sodišču kljub temu, da postopek v konkretni zadevi ni bil prekinjen (odločba št. U-I-273/98 z dne 1. 7. 1999, Uradni list RS, št. 60/99 in OdlUS VIII, 169). Z odločbo št. U-I-307/94 z dne 14. 5. 1998 (Uradni list RS, št. 42/98 in OdlUS VII, 84) pa je Ustavno sodišče zavrglo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani za oceno tistih določb Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94 - ZDT), ki urejajo položaj nosilcev državnotožilske funkcije (imenovanje, razrešitev in disciplinska odgovornost) in se neposredno ne nanašajo na postopke, ki jih vodi državni tožilec kot zastopnik države v okviru svojega uradnega poslovanja (vlaganje in zastopanje kazenskih obtožb in vlaganje pravnih sredstev). Izrecno je poudarilo, da državnim organom tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje zakonskih določb, ki urejajo njihov lastni položaj. Tudi Računskemu sodišču je Ustavno sodišče priznalo položaj predlagatelja le v zadevah, v katerih je izpodbijalo predpise, ki jih je moralo uporabiti v postopkih nadzora (odločba št. U-I-283/96 z dne 29. 10. 1997, Uradni list RS, št. 70/97 in OdlUS VI, 136 in odločba št. U-I-282/96 z dne 20. 1. 2000, Uradni list RS št. 14/2000).

6.Ustava ureja pristojnosti Računskega sodišča v 150. členu.

7.Določeno je, da je Računsko sodišče najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe (prvi odstavek). Določeno je tudi, da ureditev in pristojnosti Računskega sodišča določa zakon. ZRačS v prvem odstavku 21. člena določa njegove pristojnosti in v zadnji alinei dopušča, da opravlja tudi "druge naloge, določene z drugimi zakoni." Izpodbijane določbe 24.a in 24.b člena ter četrtega odstavka 30.a člena dajejo Računskemu sodišču pristojnost, da opravi revizijo pri organizatorjih volilne kampanje, tako pri tistih, ki so upravičeni do povrnitve stroškov, kot pri tistih, ki niso upravičeni do povrnitve stroškov volilne kampanje, in glede na poročilo o reviziji izda tudi sklep o zmanjšanju ali izgubi pravice do sredstev iz državnega ali občinskega proračuna. Gre torej za pristojnost, ki jo Računskemu sodišču daje poseben zakon. Računsko sodišče kot predlagatelj v obravnavani zadevi torej ne izpodbija zakonskih določb, ki bi jih moralo uporabiti v postopkih, ki jih vodi v okviru svojih zakonskih pristojnosti, ali določb, ki bi bile v zvezi s postopki, ki jih vodi, temveč izpodbija zakonske določbe izključno z vidika lastnih pristojnosti. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da ni izpolnjena procesna predpostavka iz pete alinee 23. člena ZUstS in je zahtevo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čebulj.

P r e d s e d n i kFranc Testen