Jedro

Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.

Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožeči stranki nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2013 za prostore na naslovih ... in tri parcele v k.o. ..., v skupnem znesku 833,46 EUR.

2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil v delu, ki se nanaša na prostore na naslovu ..., drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V svoji odločbi je pojasnil, da izpodbijana odločba temelji na določilih Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju Odlok), po katerih se v skladu z določili 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Prostora na naslovu ... sta bila ovrednotena s 150 točkami, pri čemer je prvostopenjski organ upošteval določbe 10.b člena Odloka in površine uvrstil v cono 1A iz 11. člena Odloka. V 10.b členu Odloka je predpisano, da se stopnja obremenitve na območju izjemne ugodnosti lokacije poveča za 50% in sicer za namembnost B nestanovanjska, ki je določena v 10. členu Odloka. V kolikor tožnik meni, da Odlok ni v skladu z ustavo in zakoni, lahko le tega izpodbija le v postopku pred ustavnim sodiščem. Prvostopenjski organ pa za presojo ustavnosti in zakonitosti Odloka ni pristojen.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je bila neutemeljeno uporabljena določba 10.b člena Odloka, ki določa, da se stopnja obremenitve na območju izjemne ugodnosti lokacije poveča za 50% in sicer za namembnost B, to je za nestanovanjsko namembnost. V času, ko je bil sprejet Odlok, je bilo to območje res območje izjemne ugodnosti, vendar so se v 10 letih razmere na omenjenem območju tako spremenile, da to območje ni več mogoče šteti za območje izjemne ugodnosti lokacije, s tem pa tudi ne povečati stopnje obremenitve. V nadaljevanju tožnik podrobno pojasnjuje to svojo trditev, pri čemer se sklicuje na to, da so bili zgrajeni trije trgovski centri, in vsi ti trije centri imajo tudi zagotovljena parkirana mesta, ki so brezplačna v dovolj velikem številu. Posledica tega pa je bila, da se je družbeno in ekonomsko dogajanje iz centra mesta Nove Gorice preselilo na območje navedenih trgovskih centrov. Prej je res imela poslovna stavba salon A. zagotovljeno brezplačno parkirišče tik ob stavbi, ki so ga uporabljali tako delavci, ki so delali v poslovnih prostorih, kot tudi obiskovalci, na tem območju pa je sedaj uvedla B. modre parkirne cone, na katerih je parkiranje omejeno, pobira se tudi parkirnina. Zaradi spremenjenih razmer so se izpraznili poslovni prostori v prvem nadstropju salona A. tako, da jih je že več kot polovica nezasedenih. Vse navedeno kaže na nesorazmernost Odloka v členu 10.b ter nesorazmernost glede določitve cone 1.a v členu 11. Odloka. Te določbe pa so v nasprotju z 61. členom ZSZ, ki v 3. alineji prvega odstavka dopušča upoštevanje območja izjemne ugodnosti le, v kolikor gre za tako ugodnost, ki izjemno vpliva na pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih. Pogoj za uporabo 10.b člena Odloka je torej pridobivanje dohodka zaradi izjemne ugodnosti lokacije. Upoštevaje spremembo lege centra od družbenega dogajanja ter preselitve sodnih in upravnih organov se je navedeno območje pričelo prazniti, zato bi morala Mestna občina B. stimulirati dejavnost s tem, da bi znižala prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. Odlok je v navedenem delu v neskladju z 14. členom Ustave RS (v nadaljevanju URS). V konkretnem primeru gre za 50% povečanje obremenitve, kar predstavlja nesorazmerno obremenitev glede na druge uporabnike stavbnih zemljišč, ki imajo prednost že v tem, da so postavljeni v conah, ki so nižje vrednotene. Tožnik predlaga, naj sodišče ugotovi, da je 10.b člena Odloka ter določba glede določitve con I.a v 11. členu Odloka v nasprotju z 58., 60. in 61. členom ZSZ ter v nasprotju z 14., 74. in 137. členom URS. Predlaga, naj sodišče uporabi institut exceptio illegalis in samo odloči o stvari oziroma naj postopek prekine in vloži zahtevo za oceno ustavnosti Odloka na ustavnem sodišču, oziroma naj izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v nov postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. V skladu z 8. členom Odloka je mesečna višina NUSZ odvisna od osnove, to je površine v m2 in stopnje obremenitve, to je števila točk in vrednosti točke. Stopnja obremenitve je v skladu z 9. členom Odloka odvisna od dveh meril in sicer od cone, v kateri se nahaja stavbno zemljišče in od namembnosti stavbe. Stopnja obremenitve je izražena z določenim številom točk. Tožnikovi prostori, v zvezi s katerimi oporeka odmeri NUSZ, se nahajajo v I.a coni, kar je območje izjemne ugodnosti lokacije (11. člen Odloka). V skladu z 10.b členom Odloka se stopnja obremenitve na območju izjemne ugodnosti lokacije poveča za 50% in sicer za namembnost B. Nestanovanjska.

7. Tožbeni ugovori se nanašajo na uporabo 10.b člena Odloka, po katerem se stopnja obremenitve na območju izjemne ugodnosti lokacije poveča za 50% za nestanovanjske dejavnost, ter na 11. člen Odloka, ker po tožnikovem mnenju I.a cona ni ustrezno določena.

8. Zakonska podlaga za določbo 10.b člena Odloka in 11. člena Odloka je 61. člen ZSZ, po katerem NUSZ določi občinska skupščina in pri tem upošteva med drugim tudi izjemne ugodnosti z zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.

9. Sodišče je v postopku ugotavljalo, ali je obremenitev navedenega območja res nesorazmerna v primerjavi z ostalimi območji. Iz navedenega razloga je Mestno občino B. zaprosilo, naj sodišču sporoči podatke, ki so podlaga za to, da se to območje šteje za območje izjemne ugodnosti ter da se za to območje stopnja obremenitve poveča za 50%, da bi lahko ugotovilo presojo razumnosti razlikovanja stopnje obremenitve med različnimi conami.

10. Mestna občina B. se je pri svojem odgovoru sklicevala na Dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila. Pojasnila je, da območje predstavlja osrednje mestno središče Nove Gorice, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. Samemu območju Mestna občina B. posveča največ pozornosti. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.

11. Glede na navedeno sodišče meni, da je Mestna občina B. v zadostni meri pojasnila, kateri so razlogi za to, da je območje, ki je opredeljeno kot cona I.a iz 11. člena Odloka območje izjemne ugodnosti. Večina tožbenih navedb se nanaša na to, da so se trgovine selile v druga območja, to pa po mnenju sodišča ne kaže na neustreznost določitve območja I.a kot območja izjemne ugodnosti. Razen tega povečanje obremenitve za 50% po mnenju sodišča ni nesorazmerno, pri čemer je potrebno upoštevati tudi razlike v obremenitvah po posameznih conah, ki izhajajo iz 10. člena Odloka in so primerljive ali celo večje.

12. Po mnenju sodišča pa tudi ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.

13. Tožnik se sklicuje tudi na to, da je Odlok v nasprotju z 74. in 137. členom URS, ker pa te neskladnosti ne pojasnjuje, se sodišče do teh tožbenih navedb ne more opredeliti.

14. Sodišče še pojasnjuje, da je podobna stališča, kot jih je navedlo v tej sodbi, zavzelo tudi v sodbi opr. št. III U 339/2014-8, kjer je šlo za podobno zadevo.

15. Iz zgoraj navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, Odlok pa ni v neskladju z ZSZ ali URS, da bi moralo sodišče uporabiti institut exceptio illegalis, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

K točki II izreka:

16. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.