Up-513/10

10. 5. 2010

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Franc Majcen, Gornja Radgona, na seji 10. maja 2010

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper odredbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. I 88/2008 z dne 30. 3. 2010 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. I 88/2008 z dne 30. 3. 2010 se zavrže.

3.V delu, ki se nanaša na odločanje o predlogu pritožnika, da se osebni avtomobil znamke Citroen Berlingo, letnik 2002, z registrsko številko MS C5-742 izvzame iz izvršbe, se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni, da o predlogu odloči, pri čemer se do pravnomočne odločitve o tem predlogu zadrži opravljanje nadaljnjih izvršilnih dejanj v postopku št. I 88/2008 pred tem sodiščem.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik (v izvršilnem postopku dolžnik) je 12. 4. 2010 vložil ustavno pritožbo, v kateri predlaga "presojo zakonitosti nasilnega rubeža avtomobila" v izvršilni zadevi št. I 88/2008, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni. Zatrjuje, da je prišlo do nasilnega rubeža avtomobila, ki je namenjen za prevoz njegovih dveh invalidnih otrok, in sicer naj bi bil rubež opravljen brez predhodnega obvestila sodišča. Pritožnik poudarja, da je zarubljeni avtomobil življenjskega pomena za njegova invalidna otroka. Pojasni, da ga je sodišče z dopisom z dne 23. 6. 2009 seznanilo, da njegovo vozilo ni pripomoček, ki bi bil dan invalidu ali drugi osebi, in tudi ni nujno za opravljanje njegovih življenjskih funkcij, zato kot tako ni izvzeto iz izvršbe in se rubež nanj lahko opravi. Pritožnik zatrjuje, da se je na ta dopis sodišča pritožil, vendar o njegovi vlogi sodišče ni odločilo. Meni, da gre za kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Predlaga začasno zadržanje nadaljevanja izvršbe.

2.Z dopisom z dne 16. 4. 2010 je bil pritožnik pozvan, naj svojo vlogo dopolni tako, da navede posamični akt, ki ga izpodbija, in ta akt tudi predloži. Pritožnik se je na poziv odzval z vlogo z dne 3. 5. 2010. V njej navaja, da od Ustavnega sodišča pričakuje "razveljavitev sklepa I 88/2008-63 in Odredbe o rubežu I 88/2008-65 z dne 30. 3. 2010".

B.

3.Ustavno sodišče je kot izpodbijana akta štelo sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. I 88/2008 z dne 30. 3. 2010 ter odredbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. I 88/2008 z dne 30. 3. 2010.

4.Z izpodbijano odredbo je sodišče sodnemu izvršitelju odredilo, da opravi neposredna dejanja izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi z dne 11. 4. 2008, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, ki jih navajajo stranke tega postopka. Izvršitelja je pooblastilo, da izvršilna dejanja lahko opravi z nasilnim vstopom v zaklenjeni prostor ob navzočnosti dveh polnoletnih občanov. Pritožnik zatrjuje protiustavnost te odredbe, vendar svojih očitkov ne konkretizira, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Glede na to ustavne pritožbe zoper navedeno odredbo ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka). Pri tem se ni spuščalo v vprašanje, ali so v tem delu izpolnjene procesne predpostavke.

5.S sklepom št. I 88/2008 z dne 30. 3. 2010 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjih (tj. pritožnikovih otrok). Zoper prvostopenjski sklep imata vlagatelja ugovora možnost vložiti pritožbo, po izčrpanju pravnih sredstev pa tudi možnost vložitve ustavne pritožbe. Pritožnik kot dolžnik v izvršilnem postopku pa ni upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe zoper ta sklep. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper ta sklep zavrglo (2. točka izreka).

6.Eden glavnih očitkov pritožnika je, da sodišče ni odločilo o njegovem predlogu, naj se iz izvršbe izvzame osebni avtomobil, ki je namenjen prevozu njegovih dveh invalidnih otrok. Po vsebini gre za očitek o opustitvi dolžnega ravnanja sodišča. Načeloma ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja sodišča ni mogoča. Ker pa bi v konkretnem primeru opustitev odločanja sodišča o predlogu pritožnika privedla do položaja, da bi bila invalidna otroka prikrajšana za varstvo svojih pravic iz 52. člena Ustave, je Ustavno sodišče ob upoštevanju specifičnih okoliščin konkretnega primera odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka. To odločitev je sprejelo na podlagi tehtanja nastalih položajev – na eni strani pravice upnika, da pride do poplačila svoje terjatve, ter na drugi strani pravice dolžnika do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) v zvezi s predlogom, da se iz izvršbe izvzame predmet, ki je življenjskega pomena za njegova invalidna otroka.[1] Kot odločilno je upoštevalo okoliščino, da se z varstvom pravice dolžnika neposredno zagotavlja varstvo pravic invalidnih otrok, ki po drugem odstavku 52. člena Ustave uživajo posebno varstvo in skrb države. Ustavno sodišče kot vrhovni varuh človekovih pravic je lahko položaj pritožnikovih invalidnih otrok zavarovalo le s sprejemom navedene odločitve. Hkrati je odločilo, da se do pravnomočne odločitve o pritožnikovem predlogu zadrži opravljanje nadaljnjih izvršilnih dejanj v tej izvršilni zadevi. S prodajo zarubljenega osebnega avtomobila bi namreč odločitev sodišča o pritožnikovem predlogu postala brezpredmetna. Sodišče bo tako moralo najprej odločiti o pritožnikovem predlogu, da se iz izvršbe izvzame osebni avtomobil, šele po pravnomočni odločitvi o tem predlogu pa bo mogoče opraviti nadaljnja izvršilna dejanja v tem postopku.

C.

7.Senat je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, šeste alineje prvega odstavka 55.b člena in 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik senata Jan Zobec ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno.

Jan Zobec Predsednik senata

V primeru morebitnih nejasnosti glede rubljivosti predmetov mora o tem odločiti sodišče. Drugi odstavek 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – ZIZ) namreč določa: "Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na določbo prvega odstavka tega člena izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.