10. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe SOLVENT, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Senica & partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 10. decembra 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 80/2021 z dne 27. 7. 2021 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 701/2020 z dne 17. 3. 2021 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XI Pg 2153/2016 z dne 28. 2. 2020 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 267. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, stečajne dolžnice, zaradi izpodbijanja njenih pravnih dejanj na podlagi 172. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ocenilo je, da sta izpolnjena tako subjektivni kot tudi objektivni pogoj za izpodbijanje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je pritožnica zahtevala ugotovitev, da ni prišlo do odstopa od pogodbe s stečajno dolžnico in da pravno razmerje po tej pogodbi ni prenehalo. Pritožničino pritožbo zoper navedeno odločitev je Višje sodišče zavrnilo in sodbo nižjega sodišča potrdilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožničin predlog za dopustitev revizije.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena, 22. in 33. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 1. člena Prvega protokola k EKČP. Meni, da sta izpodbijani odločitvi nižjih sodišč očitno napačni oziroma arbitrarni, saj naj bi vsebovali določene ugotovitve in stališča, ki so očitno napačna oziroma arbitrarna. Ti odločitvi naj bi bili tudi v določenih delih brez obrazložitve, sodišči pa naj ne bi odgovorili na vrsto njenih navedb, relevantnih za odločitev. Pritožnica naj bi bila postavljena v neenakopraven položaj s tožečo stranko kot stečajno dolžnico in drugimi upniki zaradi napačne razlage 267. člena ZFPPIPP, v bistveno slabšem položaju v primerjavi s tožečo stranko pa naj bi bila tudi glede dokazovanja svojih navedb.

3.Pritožnica je hkrati z ustavno pritožbo vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 267. člena ZFPPIPP. Zatrjuje njegovo neskladje z 2., 14., 22. in 33. členom Ustave.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Iz priložene pritožbe in predloga za dopustitev revizije ni razvidno, da bi pobudnica v njiju uveljavljala trditve o protiustavnosti izpodbijane določbe ZFPPIPP, ki jih uveljavlja v pobudi, kar pomeni, da očitkov ni materialno izčrpala. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Marijan Pavčnik je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

dr. Matej Accetto Podpredsednik