Jedro

Sodišče se ne more po uradni dolžnosti sklicevati na ničnost prodajne pogodbe na obroke, če je kupnina že v celoti zapadla v plačilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi I 2123/96 z dne 6.1.1997 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki in ob reševanju ugovora ugotovilo po uradni dolžnosti, da je kupoprodajna pogodba na obroke z naslovov: Naročilnica 3100 št. 299021, nična.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritoženih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi njenemu tožbenemu zahtevku; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je odločitev sodišča nezakonita, ker je naročilnica nična in je napačna odločitev, da je prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s čl. 544/2 ZOR. Tudi, če je naročilnica nična je bila med pravdnima strankama sklenjena ustna kupoprodajna pogodba, saj je toženka knjigo prejela, prav tako račun, na podlagi katerega je plačala dva obroka. Da je plačala vse, pa toženka ni dokazala.

Pritožba je utemeljena.

Iz predložene listine (naročilnica z dne 28.3.1993) izhaja, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila knjigo Velika enciklopedija, ki jo je ob naročilu tudi prejela s tem, da se je toženka zavezala plačati kupnino 9.500,00 SIT v 6 mesecčnih obrokih z 10 % obrestmi in da je toženka ob podpisu naročilnice plačala tožeči stranki 1.500,00 SIT. Med strankama je sporno glede na ugovor toženke samo, ali je toženka plačala prejeto knjigo in v tej smeri bi moralo sodišče voditi postopek in izvajati dokaze. Brez pravne podlage je sklicevanje sodišča na ničnost naročilnice po več kot treh letih od naročene knjige, ki bi morala biti že davno plačana. Pravilo iz drugega odstavka čl. 544 ZOR (ničnost pogodbe, če kupcu ni dana možnost da prodajalcu sporoči, da lahko kupec odstopi od pogodbe, če pismeno sporoči prodajalcu v 3 dneh po podpisu listine), varuje kupca, ki se zavezuje za daljši rok in utegne potem, ko je posel že sklenil, spoznati, da plačil ne bo zmogel. V konkretnem primeru, ko je kupnina zapadla v plačilo že mnogo pred vložitvijo tožbe, se sodišče ne more sklicevati na navedeni člen ne po uradni dolžnosti, ne na ugovor stranke, ki ga v tem primeru sploh ni. Za ugotovitev ničnosti naročilnice v izreku izpodbijane odločbe tudi ni nikakršne podlage, saj to kvečjemu spada v obrazložitev izpodbijane odločbe. V primeru razveljavitve sklepa o izvršbi bi moralo sodišče tudi odločiti o tožbenem zahtevku, kar v konkretnem primeru ni bilo storjeno, saj sodišče po vloženem ugovoru postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek čl. 55a ZIP).

Ker sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava ni obravnavalo spornih dejstev, in v tej smeri izvajalo dokazov, je nepopono ugotovilo dejansko stanje in je bilo utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 370 ZPP). Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.