Jedro

Dedni režim po ZPVAS se razlikuje od dednega režima po ZAgrS. Ko gre za tako imenovano "prvo dedovanje", to je dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice odvzete, a so bile v času vračila že mrtve in nikoli niso bile članice novoustanovljenih agrarnih skupnosti, pride v poštev drugi odstavek 8. člena ZPVAS, po katerem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. Po 49. členu ZAgrS premoženje člana agrarne skupnosti deduje samo en dedič, v 50. členu tega zakona pa je določen prednostni vrstni red med dediči istega dednega reda.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu, to je v II., III. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Po obvestilu Upravne enote A. o vnovični vzpostavitvi Agrarne skupnosti B. (list. št. 13) je zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti uvedlo zapuščinski postopek po pokojnem C. C. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je ugotovilo, da v zapuščino spada 253 parcel v skupnem lastništvu ali solastništvu AS B. (I. točka izreka1 ), odločilo, da navedeno premoženje v naravi deduje zapustnikov vnuk D. D. (II. točka izreka), zemljiški knjigi odredilo vknjižbo lastninske pravice (III. točka izreka) ter odmerilo sodno takso (IV. točka izreka). V obrazložitvi je navedlo, da je bilo zapustniku kot članu prejšnje AS B. vrnjeno premoženje v solastnem deležu in nedoločenem deležu skupne lastnine pri več nepremičninah, ter da lahko v skladu z določbo 49. člena Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS) premoženje člana deduje samo en dedič. K dedovanju se je priglasil zapustnikov vnuk D. D., drugi dediči po zapustniku, ki jih je sodišče obvestilo o dodatni zapuščini, pa se na obvestilo niso odzvali, zato je za dediča določilo njega.

2.Dedič E. C. sklep izpodbija v II., III. in IV. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov, dopustnih po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je bil z dopisom zapuščinskega sodišča 17. 5. 2024 obveščen o dodatni zapuščini, deležu zapustnika na nepremičninah AS B. Sodišče je v dopisu pravilno ugotovilo, da je v članskem imeniku vpisan kot član te agrarne skupnosti. Obenem ga je pozvalo, da v osmih dneh sporoči, ali se priglaša k dedovanju v naravi, ter da bo v primeru neodziva štelo, da se priglaša. Ker je imel v tem času več zdravstvenih težav in s tem povezanih obveznosti, se na poziv ni odzval, saj je upravičeno štel, da bo sodišče postopalo v skladu s svojim stališčem, torej da se je k dedovanju v naravi priglasil. Kasneje je prejel izpodbijani sklep, iz katerega je razvidno, da se je k dedovanju priglasil le zapustnikov vnuk D. D. ter zapustnikovo premoženje v AS B. podedoval. Sodišče je tako odločilo v nasprotju s svojim obvestilom ter je nepravilno štelo, da se dedič E. C. k dedovanju v naravi ni priglasil, še posebej, ker je on vpisan v članskem imeniku AS B., dedič D. D. pa ne. S tem je sodišče bistveno kršilo postopek in nepravilno ugotovilo dejansko stanje, hkrati pa je nepravilno uporabilo tudi materialni predpis, saj bi za dedovanje v naravi moralo določiti dediča, ki je že vpisan v članskem imeniku agrarne skupnosti. Dedič predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da zapustnikovo premoženje podeduje on.

3.Dedič D. D. v odgovoru prereka pritožbene navedbe ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Potem ko je zapuščinsko sodišče pridobilo podatke o dodatno najdenemu premoženju ter podatke o dedičih, je z dopisom z dne 17. 5. 2024 v (list. št. 40) enajstim dedičem, med njimi tudi dediču E. C., poslalo dopis, v katerem jih je obvestilo o dodatni zapuščini zapustnika na nepremičninah AS B., da bo treba o tem premoženju odločiti, ter jih je v skladu z Uredbo o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti, obvestilo o vrednosti. Navedlo je, da iz članskega imenika izhaja, da je E. C. vpisan kot član AS B., zato ga je izrecno pozvalo, da v roku osmih dni sporoči, ali se priglaša k dedovanju v naravi. V primeru neodziva na dopis bo štelo, da se priglaša. Po poteku roka je sodišče dobilo odgovor od dediča D. D., da se priglaša k dedovanju ter delež po zapustniku prevzema v naravi (list. št. 42), nato pa je izdalo izpodbijani sklep.

6.Pritrditi gre dediču E. C., da je zapuščinsko sodišče ravnalo v nasprotju z dopisom, ki ga je poslalo vsem dedičem in v katerem je njega kot člana AS B. posebej pozvalo, da sporoči, ali se priglaša k dedovanju v naravi, v nasprotnem primeru bo štelo, da se k dedovanju priglaša. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da se je k dedovanju v naravi priglasil samo zapustnikov vnuk D. D. Takšno razlagovanje sodišča je zmotno, saj bi moralo sodišče glede na svoj dopis, bodisi šteti, da se je E. C. k dedovanju v naravi priglasil, bodisi to okoliščino dodatno razčistiti. Tako pa je dediča kot prava neuko stranko nedopustno zavedlo, da je štel, da se je k dedovanju v naravi priglasil, sodišče pa tega naknadno ni upoštevalo. S tem je bila dediču odvzeta pravica do izjave ter je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar dedič uveljavlja v pritožbi. Že iz tega razloga je bilo treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti.

7.Pritožba pa je utemeljena tudi v delu, ko dedič E. C. navaja, da sodišče ni popolno razjasnilo dejanskega stanja ter da je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je dedovanje opravilo na podlagi 49. člena ZAgrS. Iz vpogleda v dopis Upravne enote A. (list. št. 13) gre (v tej fazi postopka) zaključiti, da so bile nepremičnine predmet vračanja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) ali Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Dedni režim po ZPVAS se razlikuje od dednega režima po ZAgrS. Ko gre za tako imenovano "prvo dedovanje", to je dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice odvzete, a so bile v času vračila že mrtve in nikoli niso bile članice novoustanovljenih agrarnih skupnosti, pride v poštev drugi odstavek 8. člena ZPVAS, po katerem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. Po 49. členu ZAgrS premoženje člana agrarne skupnosti deduje samo en dedič, v 50. členu tega zakona pa je določen prednostni vrstni red med dediči istega dednega reda. Glede na podatke iz sodnega spisa se je sodišče prve stopnje že po izdaji izpodbijanega sklepa in podani pritožbi dediča E. C. v dopisu z dne 8. 8. 2024, (list. št. 53) opredelilo, da ima dedič E. C. kot vpisan član v AS B. prednost pri dedovanju, vendar ni pridobilo soglasja vseh dedičev za spremembo sklepa.2

8.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje najprej moralo odpraviti postopkovno kršitev. Če glede na svoj dopis z dne 17. 5. 2024 ne bo štelo, da se je dedič E. C. prijavil k dedovanju v naravi, bo moralo to okoliščino z njim ustrezno razjasniti in mu zagotoviti pravico do izjave. Nadalje bo moralo ugotoviti, ali je treba v obravnavanem primeru dedovanje vrnjenega premoženja opraviti skladno z določili ZPVAS ali pa skladno z določili ZAgrS. Kot zgoraj navedeno, v tej fazi postopka podatki sodnega spisa izkazujejo, da gre za prvo dedovanje, sodišče pa v izpodbijanem sklepu tega dejstva ni ustrezno obrazložilo. Če bo šlo za dedovanje po ZPVAS, potem bo moralo sodišče upoštevati, da lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. Če bo šlo za dedovanje po ZAgrS, bo moralo sodišče upoštevati pravilo enega dediča in prednostni vrstni red iz 50. člena tega zakona, v vsakem primeru pa razloge za svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

9.V obravnavani zadevi je bilo zaradi postopkovne kršitve ter zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ni moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, saj bi s tem strankam odvzelo pravico do pritožbe. Novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD).

10.Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II., III. in IV. točka izreka) razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

-------------------------------

1Označba I. točke je v sklepu pomotoma izostala.

2Od enajstih dedičev dedič F. C. odgovora ni podal, dedič D. D. pa je nasprotoval, da bi zapuščino podedoval dedič E. C.

Zakon o agrarnih skupnostih (2015) - ZAgrS - člen 49, 50 Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (1994) - ZPVAS - člen 8, 8/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.