Jedro

Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen. Sodišče je ugotovilo, da je upnikov terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom. Nepremičnina, na katero je vložen predlog, dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi. Zato predlog upnika, da se dovoli izvršba na nepremičnini po zaključenem stečajnem postopku, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnika, da se dovoli izvršba z novim rsredstvom izvršbe in sicer s prodajo dolžnikovih nepremičnin. Pod tč. 2 je odredilo zemljiški knjigi, da izbriše plombo pod Dn. št., pod tč. 3 pa je zavrnilo upnikov zahtevek za odmero nadaljnjih stroškov.

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 3.2.2002 uveden stečajni postopek, ki je bil pravnomočno zaključen 1.8.2003. Izvršba je tekla zoper samostojnega podjetnika, saj se pravnomočni sklep o izvršbi nanaša na dolgove samostojnega podjetnika. Sodišče je štelo, da po zaključku stečajnega postopka upnik ne more predlagati, da se za poplačilo terjatve, ki izhaja iz poslovnega razmerja, nadaljuje izvršba zoper fizično osebo. Izvršba pa se tudi ne more nadaljevati na podlagi poroštvene izjave B. z dne 16.5.1996, saj le-ta ni javna ali po zakonu overjena listina, na podlagi katere bi po 24. čl. ZIZ lahko prešla terjatev na novega dolžnika. Zato je sodišče odločilo, da se upnikov predlog zavrne.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (ZPP, čl. 338/1 tč. 2 in 3). Sodišču očita, da je napačno navedlo, da je vložil predlog za novo sredstvo izvršbe 20.03.2003, saj je ta predlog vložil pred začetkom stečajnega postopka, z vlogo z dne 30.5.2002, vendar sodišče o predlogu kar dve leti ni odločilo. Sodišče bi ob pravilni uporabi materialnega prava, določbe čl. 5 ZGD moralo ugoditi predlogu, saj podjetnik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zaključki sodišča o tem, da bi moral dokazati prehod obveznosti na dolžnika, pa so napačni in v nasprotju z določbo 5. čl. ZGD. Sodišče je tudi napačno navedlo, da bi moral izkazati prehod terjatve na dolžnika kot fizično osebo in nezakonito od njega zahtevalo predložitev listin po 24. čl. ZIZ. V stečajnem postopku to premoženje ni bilo v stečajni masi, zato se je stečajni postopek takoj zaključil, saj ni bilo premoženja. Dolžnik kot fizična oseba odgovarja upniku s svojim celotnim premoženjem in sicer ves čas trajanja izvršilnega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se njegovemu predlogu ugodi in da se mu povrnejo stroški pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Dejstva, ki izhajajo iz izvršilnega postopka, v katerem je upnik izterjeval glavnico v višini 5.242,40 EUR oziroma 1,256.289,00 SIT s pp. so naslednja: V izvršilni zadevi, ki je tekla pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. Ig 97/01013 upnika K. m. d.o.o. zoper dolžnika B. V. s.p., je bil 22. aprila 1997 vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo sedaj iztoževanega zneska. Sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan 9.7.1997 in je postal pravnomočen 31.3.1998. Izvršba je bila predlagana z rubežem dnevnega izkupička, doseženega s prodajo trgovskega blaga v dolžnikovih trgovinah. Pod opr. št. Ig 98/01887 pa je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Celju z dne 26.8.1999 dovoljena izvršba z nadaljnjim sredstvom izvršbe – z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin last dolžnika, samostojnega podjetnika in s poplačilom upnika do višine izvršljive terjatve. Iz podatkov tega spisa ni razvidno ali in kdaj je ta sklep postal pravnomočen, kar pa ni bistveno.

Pod opr. št. In 05/474 pa je upnik zoper B. V. na podlagi 34. čl. ZIZ predlagal poleg dosedanjih sredstev izvršbe še izvršbo na nepremičnino, stanovanje, last dolžnika. Upnik v pritožbi pravilno opozarja na napako sodišča v obrazložitvi sklepa, saj je predlog o izvršbi na nepremičnine vložil z vlogo z dne 29.5.2002, ki je prispela na sodišče 30.5.2002 in ne z vlogo z dne 20.3.2003, kot je navedlo sodišče prve stopnje. Vendar pa ta navedba ni vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil s sklepom z dne 3.2.2003 uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen 27.3.2003, sklep pa je postal pravnomočen 1.8.2003. Sodišče je ugotovilo, da je upnikova terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom, torej iz poslovnega razmerja. Nesporno pa je tudi, da nepremičnina, na katero je vložen predlog za dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi.

Na podlagi teh dejstev, ki se pritožbeno ne izpodbijajo, je odločitev sodišča pravilna. Res je sicer, da je upnik vložil predlog na novo sredstvo izvršbe pred uvedbo stečajnega postopka, vendar pa ta okoliščina ne pomeni, da se lahko upnik po končanem stečajnem postopku za dolg iz poslovnega razmerja poplača s premoženjem, ki ni bilo v stečajni masi. Pri tem ne igra vloge okoliščina, da je sodišče šele dve leti po predlogu odločilo o predlogu niti okoliščina, da v času vložitve predloga še ni bil uveden stečajni postopek.

Res je, da po 5. čl. ZGD, ki je veljal v času izdaje sklepa, odgovarja podjetnik za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, razen s tistim, ki je izrecno izločeno, vendar pa je pritožnik pozabil na pravne posledice uvedbe in končanja stečajnega postopka. Po določbi 6. čl. ZGD se z dnem uvedbe stečajnega postopka oblikuje stečajna masa, v katero gre, glede na to, da gre za osebno družbo, vse dolžnikovo premoženje. Po 4. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) se z dnem stečajnega postopka oblikuje stečajna masa, v katero gre, v skladu z določbo IV. odst. 104. čl., vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen izjem, določenih v tem členu. 137. čl. določa, da morajo upniki prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v določenem roku. Z zaključkom stečajnega postopka obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo (ZPPSL čl. 4, 104). Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je zavrnilo predlog za dovolitev izvršbe za poplačilo terjatve iz gospodarske dejavnosti in ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Upnik je predlagal izvršbo z novim sredstvom izvršbe na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Ig z dne 9.7.1997, ki je postal pravnomočen 31.3.1998, torej je bil izvršilni naslov terjatev do samostojnega podjetnika, saj je bila predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine. Zato ni važno, da je v tem predlogu naveden kot dolžnik tudi fizična oseba brez oznake s.p..

Iz listin v spisu, poroštvene izjave z dne 16.5.1996, sicer res izhaja, da se je dolžnik s to izjavo zavezal, da jamči tudi osebno s svojim premoženjem, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ta izjava ne predstavlja listine iz 24. čl. ZIZ, zato ne gre za situacijo, ki jo ureja čl. 24 ZIZ. Upnik tudi ni predlagal izvršbe na podlagi takšne izjave, zato takšna izjava ne more biti podlaga za vodenje in nadaljevanje izvršbe fizične osebe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno predlog upnika zavrnilo. Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.