Jedro

Če je bila podržavljena nepremičnina osebe, umrle pred 28.8.1945, torej po njeni smrti, je potrebno po uradni dolžnosti izvesti zapuščinski postopek po umrlem, zato je sodišče utemeljeno zavrglo predlog pravne naslednice (zakonite dedinje), da naj se v nepravdnem postopku ugotovi, kdo so pravni nasledniki lastnika podržavljenega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 2.9.1993 zavrglo predlog A. J., da naj na podlagi predlaganih dokazov izda odločbo s katero bo ugotovilo pravne naslednike - dediče pok. I. A. J. ter obseg njihovih pravic.

Predlagateljica se pritožuje zoper ta sklep ter predlaga, da naj ga višje sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja pritožbene razloge nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklicuje se na sklep upravnega organa v postopku denacionalizacije s katerim je bila napotena da naj pri pristojnem sodišču vloži zahtevo za ugotovitev pravnih naslednikov po pok. I. A. J. in za določitev obsega njihovih pravic. Upravni postopek je bil z omenjenim sklepom prekinjen zaradi odločitve o teh predhodnih vprašanjih. Po 1. členu Zakona o nepravdnem postopku se določbe tega zakona uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava redno sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakšnem drugem postopku. Izpodbijani sklep je v nasprotju z navedeno določbo zakona. Netočna je navedba, da ni prispela na sodišče smrtovnica pok. I. A. J. Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica ne navaja določneje bistvenih kršitev določb postopka ter tudi pritožbeno sodišče ni našlo kršitev postopka absolutne narave, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato ugotavlja, da ta pritožbeni razlog ni podan. Prav tako ni podan pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker odločilna dejstva niti niso sporna, vprašanje ali je prispela na sodišče smrtovnica in kdaj, pa ni odločilno, kar zadeva sporno vprašanje dopustnosti posebnega postopka, ki ga predlaga pravna naslednica pok.

I. A. J., kakor bo to v nadaljnem obrazloženo.

Materialnopravno in procesno pravilna je odločitev prvega sodišča o zavrženju predloga A. J. tudi glede na razloge iz katerih je bila v upravnem postopku za denacionalizacijo nepremičnin vpisanih pri vl. št. 420 k.o. T. napotena, da naj v postopku pred rednim sodiščem uredi vprašanje pravnih naslednikov pok. I. A. J. in obsega njihovih pravic. Odločilna so dejstva, da je za pok. I. A. J. s sklepom sodišča odločeno, da velja za umrlega ter je določen kot dan njegove smrti 15.8.1945 ter da je bilo nepremično premoženje, ki ga je imel v lasti na omenjeni dan smrti (vpisano pri vl. št. 420 k.o. T., prej k.o. P.), po njegovi smrti podržavljeno na podlagi Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (Ur. l. FLRJ št. 61/46, 74/46).

Če je oseba umrla pred 28.8.1945. leta (oziroma 15.9.1947. leta, kar pa je v konkretnem primeru potrebno izključiti, ker ni dvoma, da gre pri pok. I. J. za jugoslovanskega državljana, ki mu je bilo 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom, njegovo premoženje pa je bilo podržavljeno po njegovi smrti) se šteje, da je bilo podržavljeno njegovim pravnim prednikom ne glede na koga se glasi akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9.5.1945. leta priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo (Zakon o denacionalizaciji - v nadaljevanju ZDEN, Ur. l. RS št. 27/91-I, 31/93).

Na podlagi omenjenih dejstev je tudi sodišče druge stopnje mnenja, da je potem, ko je bil s sklepom razglašen I. A. J. za mrtvega ter je bil kot datum njegove smrti določen 15.8.1945, potrebno po tem pokojniku uvesti dedovanje (člen 123 in 124 Zakona o dedovanju, Ur.

l. SRS št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD). Pokojnikova zapuščina je prešla v konkretnem primeru po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD), kar se smiselno sklada tudi z določilom 11. ZDEN. V zapuščinskem postopku sodišče le ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, -katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Postopek se uvede po uradni dolžnosti brž, ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Upravičenci do denacionalizacije so v tem primeru pravni nasledniki I. A. J., ki jim je bilo po njegovi smrti premoženje podržavljeno, zato je potrebno v zapuščinskem postopku ugotoviti, kdo so te osebe, kakor tudi katero nepremično in premično premoženje je imel ob svoji smrti in končno tudi kakšne pravice na tem premoženju gredo pravnim naslednikom. Le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju bo zato mogoče v postopku za denacionalizacijo odločiti o upravičencih, ki se jim premoženje vrača, ker se v tem primeru taka odločba glasi na ime pravnega naslednika osebe, katere premoženje je bilo podržavljeno po njeni smrti (prvi odstavek 67. člena ZDEN), iz že navedenih razlogov, ker je treba šteti, da je bilo njim podržavljeno premoženje.

Zmotno je iz navedenih razlogov stališče predlagateljice, da je mogoče v obravnavanem primeru, ko zapuščinska obravnava po umrlem I. A. J. še ni bila opravljena v kakšnem drugem nepravdnem postopku in ne v zapuščinskem postopku ugotavljati, kdo so pravni nasledniki tega pokojnika in kakšne so njihove pravice na podržavljenem premoženju.

Predlagateljica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določilo 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS št. 30/86), ker je tudi v tretjem odstavku tega člena izključena uporaba splošnih določb Zakona o nepravdnem postopku v zapuščinskih zadevah, ker je z Zakonom o dedovanju v celoti urejen zapuščinski postopek. Ta postopek začne sodišče po uradni dolžnosti (164. člen ZD), kakor je bilo že obrazloženo, zato je prvo sodišče v tem primeru postopalo pravilno, ko je predlog dedinje A. J. zavrglo kot nedopusten.

Sodišče druge stopnje je spoznalo, da niso podani razlogi iz katerih se lahko izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Pritožbo je zato zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih).