Jedro

V konkretnem primeru obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP ne pride v poštev. Dejstvo oziroma dokaz sta morala obstajati že v času prvega odločanja, če pa sta nastala pozneje, obnovitveni razlog ni podan. Obnovitvenega razloga pa ne predstavljajo napačna uporaba materialnega zakona, kasnejša sprememba pravnega predpisa ali sprememba sodne prakse o nekem vprašanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčev predlog z dne 14. 2. 2018 za obnovo postopka.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki poudarja nesprejemljivost zavrnitvenega razloga, da različna sodna praksa ne more biti obnovitveni razlog. Takšna razlaga bi lahko veljala le za presojo različnih višin nepremoženjske škode, ne pa v primeru, ko sta sodišči prve in druge stopnje napačno uporabili materialno pravo.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njegovemu predlogu za obnovo postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec temelji svoj obnovitveni predlog na dejstvu, da se je po pravnomočnosti zadeve, v kateri je nastopal kot toženec, spremenila sodna praksa. Glede na spremenjeno sodno prakso bi bila odločitev v zadevi zanj ugodnejša. Prvo sodišče toženčevemu predlogu ni sledilo, ker spremenjena sodna praksa ne more biti obnovitveni razlog. Ob primerjavi njegovih pritožbenih navedb v sedaj že pravnomočno končanem postopku z navedbami v predlogu za obnovo postopka je ugotovilo njihovo vsebinsko enakost. Vse skupaj je rezultiralo v zavrženju njegovega predloga za obnovo postopka kot nedovoljenega.

6. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje. Spremenjena sodna praksa sama zase še ne predstavlja razloga za obnovo postopka. Nova dejstva in novi dokazi so lahko podlaga za obnovo postopka, če so v času odločanja v rednem postopku že obstajali, stranka pa jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan, ker zanje ni vedela in ni mogla vedeti. Biti pa morajo takšnega pomena, da bi stranka lahko dosegla ugodnejšo odločbo.

7. V konkretnem primeru obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP ne pride v poštev. Dejstvo oziroma dokaz sta morala obstajati že v času prvega odločanja, če pa sta nastala pozneje, obnovitveni razlog ni podan. Obnovitvenega razloga pa ne predstavljajo napačna uporaba materialnega zakona, kasnejša sprememba pravnega predpisa ali sprememba sodne prakse o nekem vprašanju.

8. Kot je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, temu pa pritožba niti ne ugovarja, je toženec v predlogu za obnovo postopka ponovil svoje pritožbene navedbe zoper že pravnomočno sodno odločbo. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvega sodišča o zavrženju predloga za obnovo postopka, saj bi bila obnova dovoljena samo, če stranka teh okoliščin brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

9. Glede na obrazloženo je bilo treba pritožbo zavrniti, saj v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Navedbe tožnika iz odgovora na pritožbo niso bistveno prispevale k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroške, ki jih je imel z odgovorom na pritožbo, nosi sam.