Jedro

V primeru, ko postopka za ugotovitev lastninske pravice na določenem delu parcele in za določitev meje, ki je v zvezi s tem delom parcele, tečeta vzporedno, je treba za pravilno vodenje postopkov presoditi, ali gre za mejni ali za lastninski spor. Če je sporen način pridobitve lastninske pravice na delu zemljišča, gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med sosednjima parcelama in je sporno h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor.

Ker je predlagatelj odsvojil nepremičnino, glede katere se določa meja, je treba ravnati po določilih 190. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek za sodno ureditev meje med nepremičninama parc. št. 1477/2 in 1477/1 k. o. X do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 331/2016, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo prehodnega vprašanja, glede katerega je pravda že v teku.

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec zaradi vseh, v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) navedenih pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, naj razveljavi sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v ponovno odločitev. Ker je izkazal in dokazal, da ni niti lastnik, niti uporabnik, niti zakupnik nepremičnine, ni pasivno legitimiran in bi moralo sodišče predlog zavrniti. Nepremičnino je odtujil istega dne, kot je bil vložen predlog za določitev meje. Napačna je trditev izpodbijanega sklepa, da je odločitev v nepravdnem postopku odvisna od odločitve v pravdnem postopku. Lastninska tožba se nanaša na isti del parcele, kot ga želi predlagateljica protipravno pridobiti s postopkom ureditve meje. Tako dejansko stanje rešitve, kot se je jé poslužilo sodišče, ne omogoča. Če predlagateljica posesti v pravdnem postopku ne dokaže, odpade možnost rešitve te zadeve po zadnji mirni posesti, če pa priposestvovanje dokaže, tako ali tako pridobi lastninsko pravico in je nepravdni postopek popolnoma nepotreben. Če predlog za ureditev meje v resnici predstavlja lastninski zahtevek, je treba nepravdni postopek ustaviti. Meja pravzaprav ni sporna, sporno je lastništvo na spornem delu. Sodišče je svoje razmišljanje napačno oprlo pod napačno pravno normo, saj glede na dejansko stanje pravnomočna odločitev v pravdi nima z nepravdnim postopkom nobene zveze, ker gre dejansko za ugotavljanje lastninske pravice in ne mejni spor. Gre za podvajanje istega zahtevka tako v pravdi kot v nepravdi. Ker je predlagateljica že pred predlogom vložila tožbo, je treba sklep o prekinitvi postopka razveljaviti in ga nadomestiti s sklepom o ustavitvi nepravdnega postopka oz. je, glede na prerekano pasivno legitimacijo, predlog za ureditev meje treba zavrniti.

3. Nasprotni udeleženec je pritožno znotraj pritožbenega roka dopolnil z obvestilom, da je prejel sklep Okrajnega sodišča v Celju o zavrnitvi ugovora zoper vknjižbo lastninske pravice. To pomeni, da ni lastnik nepremičnine parc. št. 1477/1 k. o. X in ni pasivno legitimiran.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je edini dokaz, ki nekaj velja glede lastništva, zemljiškoknjižni izpisek. Iz njega pa izhaja, da je lastnik parcele 1477/1 nasprotni udeleženec. Tudi glede posesti nasprotni udeleženec ni dostavil nobenega verodostojnega dokaza. Višjemu sodišču zato predlaga, da pritožbo zavrne.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa glede ugovora pasivne legitimacije. V primeru poslovnega prenosa nepremičnine se lastništvo pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Iz podatkov zemljiške knjige pa izhaja, da je bil, ko je bil vložen predlog za sodno določitev meje, lastnik parc. št. 1477/1 k. o. X nasprotni udeleženec. Skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ZNP ali drug zakon ne določa drugače. Posledic odtujitve stvari, glede katere se vodi postopek, ZNP ne ureja. Ker je predlagatelj odsvojil nepremičnino, glede katere se določa meja, je treba ravnati po določilih 190. člena ZPP.

7. Iz neprerekanih ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je v teku pravdni postopek, v katerem predlagateljica zatrjuje pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča, ki v tem postopku predstavlja sporni mejni prostor, in sicer na podlagi pravil o priposestvovanju. Sklicevanje sodišča prve stopnje na sklep VSK I Cp 279/2015 je zmotno, saj navedeni sklep ne obravnava s to zadevo primerljive situacije. O lastninski tožbi predlagateljice namreč še ni bilo odločeno, o zatrjevani lastninski pravici pritožnikov v zadevi VSK I Cp 279/2015 pa je bilo pravnomočno odločeno že pred odločitvijo sodišča o sporni meji. V primeru, ko postopka za ugotovitev lastninske pravice na določenem delu parcele in za določitev meje, ki je v zvezi s tem delom parcele, tečeta vzporedno, je treba za pravilno vodenje postopkov presoditi, ali gre za mejni ali za lastninski spor.(1) Če je sporen način pridobitve lastninske pravice na delu zemljišča, gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med sosednjima parcelama in je sporno h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor.(2) Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru preučiti ali gre za predlog za ureditev meje ali za lastninski zahtevek za izročitev določenega zemljišča. Izpodbijani sklep pa razlogov o tem nima, zato se ga ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Višje sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov relevantnih dejstev in na podlagi njih dopisovati razlogov, ki jih mora vsebovati prvostopenjski sklep, saj bi s tem udeležencem postopka odvzelo pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Zato je ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. V nadaljevanju postopka bo moralo prvostopenjsko sodišče presoditi ali gre za mejni ali za lastninski spor. Če gre za lastninski spor bo moralo nepravdni postopek ustaviti (prvi odstavek 17. člena ZNP). Za odločitev o sporni meji pa je pristojno nepravdno sodišče, in sicer jo mora določiti po kriterijih, kot to določa 77. člen Stvarnopravnega zakonika.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): gl. sklep VSL I Cp 4303/2010. Op. št. (2): Prim. npr. sklepe VSL II Cp 761/2016, I Cp 2092/2015, I Cp 2852/2015, I Cp 1377/2015, II Cp 2761/2012, II Cp 742/2010.