Jedro

Ker je bilo v obravnavanem sporu o tožbi že pravnomočno odločeno, izdana začasna odredba nima več nobenega pravnega učinka. Za začasno odredbo se le začasno, in sicer do pravnomočne sodne odločbe, zadrži izvršitev izpodbijanega akta (2. odstavek 32. člena ZUS-1). Zato je po presoji pritožbenega sodišča (tudi če je obstojal) prenehal pravni interes obeh pritožnikov za izpodbijanje sklepa, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba zoper sklep o izdani začasni odredbi.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 17.11.2003 vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi sklepa o imenovanju v.d. direktorja ... sklada z dne 11.11.2003. S tožbo je tožeča stranka podala tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. U 822/2003 z dne 20.11.2003, ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero je odložilo izvršitev izpodbijanega sklepa tožene stranke do izdaje pravnomočne sodne odločbe v upravnem sporu. Zoper ta sklep je bilo vloženih več pritožb. Pritožila se je tudi A.A.. Sodišče prve stopnje je njeno pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

Zoper sklep o zavrženju pritožbe sta se pritožila B.B. in C.C. Predlagala sta razveljavitev navedenega sklepa.

Med pritožbenim postopkom je tožeča stranka 7.12.2006 umaknila svojo tožbo. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom, U 822/2003 z dne 11.12.2006, ustavilo postopek v tem upravnem sporu. Navedeni sklep je postal pravnomočen 4.1.2007. Pritožbi nista dovoljeni.

Po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi (v obravnavanem primeru pritožbi) pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka več ne more izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

Ker je bilo v obravnavanem sporu o tožbi že pravnomočno odločeno, izdana začasna odredba nima več nobenega pravnega učinka. Za začasno odredbo se le začasno, in sicer do pravnomočne sodne odločbe, zadrži izvršitev izpodbijanega akta (2. odstavek 32. člena ZUS-1). Zato je po presoji pritožbenega sodišča (tudi če je obstojal) prenehal pravni interes obeh pritožnikov za izpodbijanje sklepa, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba A.A. zoper sklep o izdani začasni odredbi.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 obe pritožbi zavrglo kot nedovoljeni.