Jedro

Nikakor ne more biti sporen nekoliko širši okvir zajema relevantnih bančnih podatkov, saj preiskovanje obdolženki očitanega kaznivega dejanja vsekakor zahteva tudi ugotavljanje okoliščin poslovanja njene družbe določeno, sicer časovno omejeno obdobje, pred inkriminiranimi opustitvami.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica prvostopenjskega sodišča, na podlagi prvega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnila predlog obdolženkinega zagovornika z dne 25. 1. 2017 za izločitev listin od vključno list. št. 155 do vključno list. št. 163 spisa oziroma listin od vključno list. št. 155 do vključno 163, ki se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2012 do oktobra 2012 in na obdobje od 26. 9. 2013 dalje.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženkin zagovornik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Sodišče prve stopnje naj za potrebe novega odločanja pridobi izpis iz sodnega registra za družbo E. d. o. o. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V nasprotju s pritožnikom, sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa v zadostni meri opredelilo do vprašanja popolnosti in pravilnosti odredbe preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Celju z dne 10. 7. 2014, opr. št. I Kpd 28783/2014 (list. št. 149 do 150). Predmetno odredbo je preiskovalna sodnica izdala po 156. členu ZKP na podlagi predloga Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 7. 7. 2014, št. Kt/0/1057/14. Po prvem odstavku 156. člena ZKP lahko namreč preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, da mu sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi. Kot dokazni standard za odreditev pridobitve navedenih, sicer zaupnih podatkov, se zahtevajo razlogi za sum, da je določena oseba storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja, kar je torej nižja stopnja suma od tiste, ki se zahteva za druge prikrite preiskovalne ukrepe. Obstoj zahtevanega dokaznega standarda je preiskovalna sodnica obrazložila pod točko 1 obrazložitve odredbe z dne 10. 7. 2014, opr. št. I Kpd 28783/2014. Sklicevala se je na podatke iz kazenske ovadbe Inšpektorata RS za delo z dne 31. 1. 2014, priloge k ovadbi ter ovadbe oškodovank K. K., M. S. ter M. C., pa tudi podatke Davčne uprave RS. Izpostavila je obstoj suma, da navedenim delavkam tedaj osumljena M. H. kot delodajalka ter odgovorna oseba delodajalca družbe E. d. o. o., za čas njihove zaposlitve ni plačevala prispevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (od 1. 8. 2012 dalje do oktobra oziroma novembra 2013, ko jim je prenehalo delovno razmerje). Prav tako naj jim obdolženka ne bi izplačala regresa za leto 2013 in odpravnine, ko so zaradi neizplačanih prispevkov podale izredne odpovedi. Preiskovalna sodnica je iz podatkov Inšpektorata RS še dognala, da naj bi ostali dve zaposleni delavki K. P. in K. P., ki odpovedi nista podali, prejeli plačan regres za leto 2013 v celoti. Navedla je še, da iz podatkov AJPES izhaja, da naj bi bila obdolženka odgovorna oseba v družbi E. d. o. o., le do 26. 9. 2013, o čemer pa, kot izhaja iz izjav navedenih delavk, ni nikogar obvestila, kot odgovorna oseba je nastopala celo v postopku inšpekcijskega nadzora, ki je bil opravljen po navedenem datumu. Glede utemeljevanja zahtevanega dokaznega standarda je torej osporavana pisna odredba preiskovalne sodnice neoporečna.

5. Pisna odredba po 156. členu ZKP mora še vsebovati konkretne navedbe, kateri bančni podatki se zahtevajo in za katero osebo, pa tudi čas za katerega se odredba nanaša. Tudi te sestavine predmetna odredba preiskovalne sodnice vsebuje, saj od banke zahteva sledeče določno specificirane podatke za družbo E. d. o. o.: razčlenitev prometa v dobro in v breme, iz katerega bo razviden vplačnik in prejemnik sredstev s stanjem na računu; podatke o neizvršenih sklepih o izvršbi in morebitnih blokadah ter času trajanja blokad; podatke o osebah, pooblaščenih za razpolaganje s sredstvi na računu, od koder bo razvidno, katera oseba je bila pooblaščena za razpolaganje s sredstvi. Pri določitvi časovnega okvira pridobitve podatkov, je preiskovalna sodnica sledila predlogu tožilstva ter ga omejila na čas od 1. 1. 2012 do dneva izdaje odredbe, to je 10. 7. 2014. 6. Pritožnik neutemeljeno problematizira okoliščino, da se čas izvedbe odredbe nanaša tudi na obdobje pred mesecem oktobrom 2012 ter po 26. 9. 2013, torej pred po obtožnem predlogu inkriminiranem obdobju oziroma po dnevu, ko obdolženka ni bila več odgovorna oseba v družbi. Glede slednje okoliščine se je preiskovalna sodnica opredelila že v sami odredbi pod točko 1 obrazložitve, ki jo je pritožbeno sodišče povzelo že zgoraj. Poudarjeno je bilo namreč, da iz izjav oškodovanih delavk izhaja, da naj bi obdolženka družbo še vodila, kljub formalnemu prenehanju statusa odgovorne osebe. Pridobitev podatkov za obdobje pred 1. 8. 2012 (ta datum je bil namreč sprva opredeljen v predlogu tožilstva in je bil določen na podlagi izjav oškodovanih delavk), pa je preiskovalna sodnica pod točko 3 odredbe utemeljila z ugotavljanjem, ali je stanje na računu družbe omogočalo izplačilo, ali so se plače izplačevale z računa družbe oziroma ali je šlo za gotovinsko poslovanje mimo računa družbe. Nikakor ne more biti sporen nekoliko širši okvir zajema relevantnih bančnih podatkov, saj preiskovanje obdolženki očitanega kaznivega dejanja vsekakor zahteva tudi ugotavljanje okoliščin poslovanja njene družbe določeno, sicer časovno omejeno obdobje, pred inkriminiranimi opustitvami.

7. Predlagatelj ekskluzije dokazov zmotno navaja, da naj bi izdaja predmetne odredbe pomenila poseg v pravico obdolženke do zasebnosti, ki jo zagotavlja 35. člen Ustave RS. Najprej je potrebno opozoriti, da se odredba ni glasila na obdolženko, ampak pravno osebo - gospodarsko družbo E. d. o. o.. Poleg fizičnim osebam je sicer varstvo zasebnosti zagotovljeno tudi pravnim osebam, če se lahko varovane pravice po svoji naravi nanašajo tudi nanje, vendar gre pritrditi sodišču prve stopnje (točka 8 obrazložitve), da je imela preiskovalna sodnica, ob koliziji dveh ustavno varovanih pravic v skladu s 15. členom Ustave RS vso podlago za odreditev prikritega ukrepa po 156. členu ZKP. Tretji odstavek 15. člena Ustave namreč določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. V konkretni kazenski zadevi gre zato zaključiti, da je imela preiskovalna sodnica za poseg v ustavno varovano vrednoto ustavno dopusten cilj, ki se izraža v odkrivanju in preiskovanju kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

8. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obdolženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.