Jedro

Ker je tožnica podala dokazni predlog za ugotovitev pomembnega dejstva, je bila z zavrnitvijo njegove izvedbe storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izvedensko mnenje ne potrjuje tožničine navedbe, da je poslabšanje psihičnega zdravja posledica (nezakonite) odpovedi delovnega razmerja.

Tožnica ni dokazala vzročne zveze med zatrjevanim (in ugotovljenim) poslabšanjem zdravja in toženčevim nedopustnim ravnanjem.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se v delu, v katerem se nanaša na III. točko izreka o zavrnitvi zahtevka za plačilo 5.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe, zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 442,03 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani SI56 0110 0637 0421 683, sklic SI00 8003 7003 6923, koda namena GOVT, namen plačila: brezplačna pravna pomoč po odločbi Bpp 369/2023, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1) ugodilo zahtevku za plačilo 3.590,36 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in zahtevku za plačilo 312,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2012 (II. točka izreka), (2) v ostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (zahtevek glede neizplačanih plač v višini 1.150 EUR z obrestmi in zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 25.000 EUR z zahtevanimi obrestmi) (III. točka izreka), (3) ob upoštevanju uspeha odločilo o stroških postopka (IV., V. in VI. točka izreka).

2. Pravdni stranki sta zoper zavrnilni oziroma ugodeni del vložili pritožbi. Pritožbeno sodišče je z delno sodbo z dne 8. 4. 2022 zavrnilo toženčevo pritožbo in tožničino pritožbo v delu, v katerem se je nanašala na III. točko izreka izpodbijane sodbe razen glede zavrnitve zahtevka za plačilo 5.000 EUR s pripadajočimi obrestmi, ter sodbo sodišča prve stopnje v I., II. in III. točki izreka (razen glede 5.000 EUR z obrestmi) potrdilo. S to odločbo pritožbeno sodišče odloča še o tožničini pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo 5.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

3. Tožnica v pritožbi zoper zavrnilni del sodbe, ki je predmet te odločbe, uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o zavrnitvi zahtevka glede nepremoženjske škode je v taki meri neobrazložena, da ji je otežena pravica do izjave. Sodišče se je oprlo le na sodbo Delovnega in socialnega sodišča in vse, kar z njo ni bilo prisojeno in bi terjalo dodatno obravnavo, enostavno zavrnilo. Substancirane tožbene navedbe je obravnavalo preveč parcialno. Če so bile njene navedbe preveč pavšalne, je bilo sodišče dolžno izvesti materialno procesno vodstvo. Zaradi nevzdržnih delovnih razmer in žaljivega odnosa je morala vzeti bolniški stalež. Izvid z dne 17. 5. 2012 potrjuje, da je bila v bolniškem staležu zaradi psihičnih težav, povezanih z delovnim razmerjem. Za potrditev bolezenskega stanja in vzročne zveze je predlagala postavitev izvedenca, kar je sodišče zavrnilo. Vse težave so imele vzvod v toženčevem protipravnem ravnanju, ki je privedlo do nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in obsodilne sodbe. Sodišče bi jih moralo presojati kot zaokroženo celoto. Navedbe v 35. točki obrazložitve so pavšalne.

4. Toženec v odgovoru na tožničino pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (v delu, ki je predmet te pritožbene odločbe) zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine za nevšečnosti med zdravljenjem (v višini 1.000 EUR), za strah (v višini 2.000 EUR) in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (v višini 2.000 EUR), ki naj bi ji nastale zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja.

7. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, - da je bila tožnica za nedoločen čas zaposlena pri A. d. o. o., katere direktor je bil toženec, - da je bilo s sodbo pristojnega delovnega sodišča z dne 10. 7. 2012 pravnomočno ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 4. 2012 nezakonita in da je delodajalec dolžan tožnici za vse obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati prispevke, davke in regres, - da delodajalec tožnice ni pozval na delo, niti ni poravnal denarnih obveznosti po sodbi, - da je bil toženec s sodbo z dne 11. 11. 2013 pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, in sicer, da zavestno ni ravnal po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o plačilu predpisanih prispevkov ter da (poleg ostalega) tožnici ni izplačal regresa za leto 2011 v znesku 312,50 EUR in da ji ni zagotovil plačila za opravljeno delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, in jo s tem prikrajšal za skupno 3.590,36 EUR, - da je tožnica podala pavšalne in nekonkretizirane navedbe glede posledic mobinga, diskriminacije in nezakonite odpovedi, pri čemer ni izkazala, da bi se diskriminacija in mobing dejansko vršila.

8. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče zaključilo, da je toženec s kršitvijo njenih temeljnih pravic iz delovnega razmerja tožnici povzročil škodo namenoma, a tožnica s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami ni dokazala, da je nezakonita odpoved delovnega razmerja v vzročni zvezi z zatrjevano reaktivno depresijo in osebnostno motnjo.

9. Pritožbeno sodišče je v delni sodbi I Cp 157/2022 z dne 8. 4. 2022 zavrnilo toženčeve pritožbene očitke zoper stališče izpodbijane sodbe o toženčevem nedopustnem dejanju. Razlogi so podani v 12., 13. in 14. točki obrazložitve navedene sodbe in jih v tej zadevi ni treba ponoviti.

10. Utemeljen je pritožbeni očitek glede neizvedbe dokaza z izvedencem psihiatrične stroke. Odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga temelji na ugotovitvah, da je bil dokazni predlog podan za potrditev vzročne zveze med tožničinim zdravstvenim stanjem in dogajanjem na delovnem mestu in da tožnica ni podala trditev, ki bi utemeljevale zahtevek po temelju. Glede na to, da je v sodbi ugotovljena nedopustnost toženčevega ravnanja in toženčeva odgovornost za nezakonito odpoved delovnega razmerja tožnici, tožnica pa je zatrjevala, da je škoda tudi posledica tega ravnanja (in ne le mobinga in diskriminacije), je stališče zmotno. Ker je tožnica podala dokazni predlog za ugotovitev pomembnega dejstva, je bila z zavrnitvijo njegove izvedbe storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Za odpravo te kršitve je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo in izvedlo dokaz z izvedencem psihiatrične stroke. Na pritožbeni obravnavi je prebralo medicinsko dokumentacijo, ki jo je predložila tožnica (A6 do 18), in pisno izvedensko mnenje psihiatrične stroke ter izvedenko zaslišalo.

12. Pritožnica je bila povabljena na zaslišanje, a se vabilu ni odzvala. Obravnava, razpisana za 10. 2. 2023, je bila na tožničin predlog preložena. Tožnica je namreč dan pred obravnavo sporočila, da zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja na obravnavo ne bo mogla priti. Navedla je, da bo zdravniško potrdilo predložila naknadno. Zdravniškega potrdila do obravnave dne 14. 4. 2023 ni predložila. Prav tako ni prišla na obravnavo, njen pooblaščenec je pojasnil, da ni prišla zaradi zdravstvenih težav in zaradi skrbi za bolno mamo. Ker ni izkazala opravičljivega razloga niti glede obravnave, razpisane za 10. 2., niti glede 14. 4. 2023 izvedene obravnave, je pritožbeno sodišče ni zaslišalo. V dokazni oceni o obstoju škode in vzročni zvezi med škodo in toženčevim nedopustnim ravnanjem se je oprlo na medicinsko dokumentacijo in izvedensko mnenje.

13. Kot je ugotovljeno v izvedenskem mnenju, medicinska dokumentacija, ki jo je predložila tožnica, kaže, da je tožnica v letu 2012 utrpela akutno stresno motnjo in blago depresivno epizodo. Izvedenka je podala mnenje, - da se akutna stresna motnja razvije kot odziv na izjemne telesne in duševne spremembe in traja navadno nekaj ur ali dni, - da je bila tožnica zaradi akutne stresne motnje v bolniškem staležu že pred odpovedjo delovnega razmerja 20. 4. 2012, - da je bila pri psihiatru pregledana 18. 4. in 30. 5. 2012, - da je bila ob drugem pregledu ugotovljena še reaktivna depresija, zaradi katere je bilo blago znižano njeno razpoložanje, znižana je bila frustracijska toleranca in podano labilno čustvovanje. V pisnem mnenju je izvedenka navedla, da je malo verjetno, da je po odpovedi delovnega razmerja prišlo do dodatnega poslabšanja tožničinega zdravja. V ustni dopolnitvi mnenja je v zvezi s tem pojasnila, da ima občutek, da je tožnica že pred 20. 4. vedela, da bo prišlo do odpovedi delovnega razmerja, a tega občutka ne temelji na oprijemljivih dokazih, in da glede na to, da v izvidih, ki jih je predložila tožnica, ni anamneze in da je bila v pogovoru ob pripravi izvedenskega mnenja tožnica povsem preokupirana z dogajanjem na delu in je bilo težko ugotoviti kaj drugega, ne more podati natančnejšega zaključka od tega, ki ga je podala v pisnem mnenju.

14. Izvedensko mnenje ne potrjuje tožničine navedbe, da je poslabšanje psihičnega zdravja posledica (nezakonite) odpovedi delovnega razmerja, časovno sovpadanje izvidov pa za dokazanost vzročne zveze ne zadostuje. Prvi pregled pri psihiatru je bil sicer opravljen dva dni pred odpovedjo, a je bila tožnica, kot izhaja iz predloga imenovanemu zdravniku v prilogi A6, v bolniškem staležu že od 21. 3. 2012. Sprožilec stresne motnje in blage depresivne epizode je bilo lahko tudi dogajanje na delu, za katerega ni bilo ugotovljeno, da je podana toženčeva odgovornost. 15. Ker tožnica ni dokazala vzročne zveze med zatrjevanim (in ugotovljenim) poslabšanjem zdravja in toženčevim nedopustnim ravnanjem, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo 5.000 EUR pravilna.

16. Po navedenem je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo tudi v ostalem delu zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo tudi v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek za plačilo 5.000 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in o katerem še ni bilo odločeno z delno sodbo I Cp 157/2022 z dne 8. 4. 2022 (353. člen ZPP).

17. Ker pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, nista upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, nastalih z njuno vložitvijo, toženec pa je upravičen do povrnitve stroškov, ki so bili potrebni za obrambo zoper tožničino pritožbo. Tak strošek ni odgovor na pritožbo, v katerem je ponovil svoja stališča iz (lastne) pritožbe, ki so se izkazala kot neutemeljena. Ker s predlogom za dopustitev revizije ni uspel, toženec ni upravičen niti do povrnitve stroškov, nastalih v zvezi s tem. Upravičen pa je do povrnitve stroškov, nastalih z zastopanjem na pritožbeni obravnavi. Ti znašajo 442,03 EUR, in sicer gre za prošnjo za preložitev naroka (20 točk), za zastopanje na pritožbeni obravnavi (375 točk – upoštevaje vrednost spora 5.000 EUR), za potne stroške (53,32 EUR – 62 km x 2 x 0,43 EUR/km) in odsotnost iz pisarne (120 točk), vse povečano za 22 % davek na dodano vrednost. Te stroške je tožnica na podlagi tretjega odstavka 46. člena dolžna povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Podatki za nakazilo so navedeni v izreku te sodbe.