Jedro

ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika zakon ne opredeljuje kot samostojne pravne celote, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti. Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora. Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Davčnega urada Kranj št. DT-0610-247/2009-35 (0703-17) z dne 23. 9. 2010 se odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni davčni organ je z izpodbijano odločbo v ponovnem postopku inšpekcijskega nadzora davka od dobička pravnih oseb za leto 2000 pri družbi A. d.o.o. ugotovil, da je družba C. d.d. - v likvidaciji – tožeča stranka, aktivni družbenik družbe A. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije s sklepom Okrožnega sodišča v B., opr. št. Srg 2009/12712 z dne 20. 5. 2009. Iz razlogov izpodbijane odločbe sledi, da je bil ponovni postopek davčnega nadzora pri družbi A. uveden na podlagi sklepa in sodbe Upravnega sodišča. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila družba A. dne 5. 6. 2009 izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije ter da sta bila ob izbrisu njena družbenika tožeča stranka in Č.Č. iz D. Zato je bil v ponovnem postopku inšpekcijskega nadzora družbenikoma izbrisane družbe izdan sklep za predložitev dokumentacije v zvezi s (ponovnim) pregledom, v 1. točki sklepa pa se posebej ugotavlja, da gre pri obeh družbenikih za aktivna družbenika izbrisane družbe. Ker gre pri ugotavljanju položaja aktivnih družbenikov za vprašanje vsebinske narave, o katerem se odloči z odločbo, je drugostopni organ v tem delu organu prve stopnje naložil, da o tem vprašanju ponovno odloči, kar je le-ta storil z izpodbijano odločbo.

V ponovnem postopku je bilo ugotovljeno, da je imela družba A. ob izbrisu neplačane obveznosti, za katere v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 – v nadaljevanju: ZFPPIPP) solidarno odgovarjajo aktivni družbeniki te družbe. Ugotavlja se tudi, da je imela tožeča stranka ob izbrisu družbe A. v njej 83,640% glasovalnih pravic, zato se v skladu z določbami 442. člena ZFPPIPP šteje za aktivnega družbenika.

Drugostopni davčni organ je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih pritrjuje odločitvi in razlogom prve stopnje ter zavrača pritožbene ugovore, ki se nanašajo na položaj tožeče stranke kot aktivnega družbenika izbrisane družbe.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, bistveno kršitev določb postopka in napačno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da je bilo še pred izdajo izpodbijane odločbe izdanih več sklepov o izvršbi zoper tožečo stranko ter da o nobeni od pritožb zoper sklepe še ni bilo odločeno. Sklepi so zato nezakoniti in bi jih bilo treba odpraviti sočasno s tem sklepom (pravilno: odločbo). Gre za kršitev pravil postopka, saj sklep vsebuje dejstva, o katerih še ni bilo odločeno, moralo pa bi biti odločeno z odločbo.

V zvezi z odmerno odločbo navaja, da je sodišče odpravilo del odločbe in zadevo vrnilo v nov postopek. O terjatvi oziroma njeni višini in zapadlosti torej še sploh ni mogoče govoriti. Terjatev DURS do tožeče stranke torej ni ugotovljena, zato ni podlage za to, da bi davčni organ ugotavljal okoliščine v zvezi z aktivnim družbeništvom. Brez ugotovljene terjatve do tožeče stranke ali do A. in ne da bi bila znana njena višina, ne more teči noben postopek za njeno poplačilo.

Ker pa je očitno še vedno v teku postopek davčnega nadzora, v katerem se ugotavlja terjatev, pa tožeča stranka uveljavlja absolutno zastaranje takšne terjatve po določbah ZDavP. Relativno zastaranje po ZDavP pri tem ni pomembno, kakor tudi ne zastaranje po ZFPPIPP, saj bi sicer absolutno zastaranje izgubilo svoj smisel. Manjkajo tudi pogoji in razlogi iz ZFPPIPP, ki morajo biti izpolnjeni za ugotovitev statusa aktivnega družbenika in posledično za izterjavo. Tožeča stranka meni, da bi moral davčni organ pri ugotavljanju statusa preizkusiti razloge iz 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na spregled pravne osebnosti. O tem izpodbijana odločba in odločba druge stopnje nimata nobenih razlogov. Kumulativni obstoj vseh pogojev iz sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni izkazan, zlasti ni izkazan pogoj iz 2. točke sedmega odstavka. Odločba o tem nima razlogov in je zato ni mogoče preizkusiti.

Tožnik pa graja tudi izvedbo postopka. Tožeči stranki je davčni organ vročil le obvestilo, ni pa ji dal možnosti, da se izjavi o dejstvih iz obvestila. Poleg tega je organ sprejel vsebinske odločitve in na ta način kršil procesne pravice tožeče stranke. Dejstva, da je tožeče stranka v redni likvidaciji, davčni organ ni upošteval pri odločanju. Kot družba v likvidaciji tožeča stranka ne more vplivati na poslovanje izbrisane družbe in (tudi) zato ni njen aktivni družbenik.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot se navajajo v tožbi.

V upravnem postopku, ki se, kot obravnavani, začne uradoma, ima položaj stranke oseba, zoper katero je uveden postopek. O položaju stranke v procesnem smislu, to je v smislu njene procesne legitimacije se zato posebej ne odloča. Kolikor organ uradoma ali na ugovor stranke ugotovi, da vodi postopek zoper osebo, ki ni stvarno legitimirana, postopek s sklepom ustavi. Tudi o ugovoru stvarne legitimacije posebej ne odloča, temveč se obstoj stvarne legitimacije stranke kot nosilca obveznosti ugotavlja kot eno od dejanskih okoliščin, na kateri temelji odločitev.

Če je pravna oseba ob prenehanju na podlagi 441. člena ZFPPIPP imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti (6. odstavek 442. člena ZFPPIPP). Kdo je aktivni družbenik, je določeno v sedmem odstavku istega člena. Zakon položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika po navedenem ZFPPIPP ne opredeljuje kot samostojno pravno celoto, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti.

Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora.

Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna. Sodišče jo je zato odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10).

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožeči stranki, skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.

Ker okoliščine, relevantne za odločitev, niso sporne, je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.