Jedro

Zakonski pojem obstoja drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Kadar je sodnik razpravljajočega sodišča stranka postopka, je običajno tak razlog podan. Njegova intenziteta pa nekoliko bledi, ko je stranka postopka zakonec sodnika ali tedaj, ko je sodnik sicer stranka, a ni zaposlen na istem sodišču, namreč na organizacijsko povezanem sodišču. Takšna organizacijska povezanost je običajno podana med okrajnim in okrožnim sodiščem, ki se pogosto nahajata tudi v isti stavbi. Eno izmed meril, ali pristojnost prenesti na drugo sodišče zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti je v sodni praksi tudi velikost sodišča. Kadar je sodišče manjše, je videz nepristranskosti prej omajan, kot če gre za večje sodišče. Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju ne spadata med manjši sodišči v državi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog utemeljuje z dejstvom, da je tožnik, A. A., mož B. B. Ta je solastnica parcel, ki so predmet pravde in hkrati sodnica pri Okrožnem sodišču v Kranju. Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju delujeta v isti stavbi. Zaposleni se med seboj poznajo in družijo. Predlagatelj trdi, da gre za manjše sodišče.

2.Tožeča stranka je na predlog odgovorila in predlagala njegovo zavrnitev. Trdi, da Okrajno sodišče v Kranju in Okrožno sodišče v Kranju sodita med večji sodišči v državi. Ne glede na to pa je ključno dejstvo, da so sodniki zavezani k spoštovani Kodeksa sodniške etike ter ostalih veljavnih predpisov.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

5.Zakonski pojem obstoja drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Tak položaj je podan največkrat tedaj, ko so med strankami postopka in vsemi sodniki sodišča podane osebne povezave, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti.

6.Kadar je sodnik razpravljajočega sodišča stranka postopka, je običajno tak razlog podan. Njegova intenziteta pa nekoliko bledi, ko je stranka postopka zakonec sodnika ali tedaj, ko je sodnik sicer stranka, a ni zaposlen na istem sodišču, namreč na organizacijsko povezanem sodišču. Takšna organizacijska povezanost je običajno podana med okrajnim in okrožnim sodiščem, ki se pogosto nahajata tudi v isti stavbi. Eno izmed meril, ali pristojnost prenesti na drugo sodišče zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti je v sodni praksi tudi velikost sodišča. Kadar je sodišče manjše, je videz nepristranskosti prej omajan, kot če gre za večje sodišče. Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju ne spadata med manjši sodišči v državi.

7.Upoštevaje vse navedeno po presoji Vrhovnega sodišča razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP ter s tem za izjemo od zakonske ureditve pristojnosti ni podan. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.