Jedro

I. Glede pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve ZDR razen pisne oblike ne določa nobenih drugih formalnih pogojev. II. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se mora sodišče opredeliti do obstoja odpovednih razlogov, kot so ti opredeljeni v ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 13.10.1993, ter zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika nazaj na delo. Ugotovilo je, da je obstojal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik v nasprotju z navodili delodajalca kadil na delu v neposredni bližini vnetljivih snovi, kjer je kajenje izrecno prepovedano, predhodno pa je bil utemeljeno pisno opozorjen na izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se nižji sodišči nista opredelili do zakonitosti predhodnega pisnega opozorila in zato se izpodbijana sodba v tem delu ne da preizkusiti, tako da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04). Hkrati je sodišče brez ustreznega preizkusa pisnega opozorila zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo odpoved pogodbe o zaposlitvi za zakonito.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Tako prvo kot drugostopno sodišče sta se izrecno opredelili do pisnega opozorila z dne 24.4.2003, ki je bilo tožniku vročeno 8.5.2003. Obe sta ugotovili, da je bil tožnik utemeljeno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti, ker je dne 2.4.2003 predčasno odšel z dela, ne da bi si zagotovil ustrezno pisno dovolilnico in da je v naslednjih dneh izostal z dela brez sprotnega opravičila. Obe sodišči sta ugotovili, da je šlo za opozorilo v smislu določb 1. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02). Glede tega ima torej izpodbijana sodba vse potrebne razloge, tako da očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

ZDR v 1. odstavku 83. člena določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve. V 88. členu ZDR opredeljuje razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in kot takšne opredeljuje poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlog, to je kršenje pogodbene obveznosti ali druge odveznosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (1. odstavek). Hkrati določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so navedeni razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (2. odstavek).

Pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se mora sodišče opredeliti do obstoja tako opredeljenih zakonitih razlogov v konkretnem primeru.

Glede pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve ZDR razen pisne oblike ne določa nobenih drugih formalnih pogojev. Zato revizija zmotno navaja, da bi moral biti tožnik pred izdajo takšnega opozorila zaslišan in da bi moralo biti opozorilo vročeno v roku, ki je določen v tretjem odstavku 88. člena in 181. členu ZOR. Nižji sodišči nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta se v zvezi s sporno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 13.10.2003 do predhodnega pisnega opozorila opredelili zgolj v smislu preveritve, ali je pisno opozorilo z dne 24.4.2003 mogoče šteti za utemeljeno opozorilo v smislu določb 1. odstavka 83. člena ZDR. Ob pritrdilnem odgovoru sta utemeljeno zaključili, da je bil ob tožnikovi ponovni kršitvi pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ko je dne 20.10.2003 kadil na prepovedanem mestu v neposredni bližini vnetljivih snovi, podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 3. alinee 1. odstavka in 2. odstavka 88. člena ZDR.

V VI. točki pogodbe o zaposlitvi z dne 23.10.2000 se je tožnik izrecno zavezal, da bo delal v skladu z navodili za varno delo. Takšna zaveza ima pravno podlago v 33. členu ZDR, ki določa, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Poleg tega se je delavec v skladu s 35. členom ZDR dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja kajenje delavca v prostorih, kjer to ni dovoljeno, in to v bližini skladiščenja vnetljivih snovi, kjer je uporabo odprtega ognja zaradi povečane nevarnosti izrecno prepovedana s posebnim opozorilnim znakom, resno kršitev navedenih določb ZDR in tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Takšno ravnanje pomeni resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ob utemeljenem opozorilu delavca zaradi že predhodnih kršitev obveznosti onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki. Tako kršitve tožnikovih obveznosti, zaradi katerih je bil predhodno pisno opozorjen, kot kajenje na prepovedanem in z vidika uporabe odprtega ognja objektivno nevarnem mestu, je mogoče uvrstiti med kršitve obveznosti s področja tako imenovanega delovnega reda. Ker je tožnik svoje obveznosti s tega področja kršil tudi za ceno povzročitve povečane nevarnosti zaradi bližine vnetljivih snovi in ne glede na predhodno opozorilo na možnost odpovedi, tožena stranka tožnikove ponovne kršitve ni bila dolžna dovoljevati in je utemeljeno štela, da nadaljevanje tožnikovega delovnega razmerja ni več mogoče. Kot izhaja iz definicije delovnega razmerja in opredelitve obveznosti pogodbenih strank (4. člen in 31. do 46. člen ZDR) je pogoj za obstoj pogodbe o zaposlitvi določena stopnja zaupanja med delavcem in delodajalcem. Zaradi resne kršitve pogodbene in zakonske obveznosti s področja varstva pri delu kljub pisnemu opozorilu zaradi že predhodne kršitve, je tožena stranka utemeljeno štela, da je zaupanje v tožnikova ravnanja, potrebno za nadaljevanje delovnega razmerja, tako porušeno, da se je utemeljeno odločila za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.