Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu in za najemnico enosobnega stanovanja na naslovu Trg ....., določilo predlagateljico, nasprotnemu udeležencu pa naložilo, da se iz tega stanovanja v 90 dneh izseli. Glede stroškov je sodišče odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, predlagateljico pa je oprostilo plačila sodnih taks. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da po njegovem mnenju sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo nekaterih dejstev, in sicer dejstva, da je bil med strankama sprejet dogovor o tem, da od septembra 1998 položnice za stroške predmetnega stanovanja plačuje predlagateljica, nasprotni udeleženec pa poravna stroške šolskih potrebščin ter oblačil in obutve za oba otroka, kar ustreza vrednosti plačila za september in oktober. Ti stroški pa so bili občutno višji od zneskov, ki jih je s položnicami poravnala predlagateljica. Pritožnik se tudi ne strinja z navedbami v enajstem odstavku obrazložitve sklepa, ki pravi, da je nasprotni udeleženec v postopku navajal, da bo vložil tožbo za predodelitev mladoletnega sina, saj je sin že sedem ali osem mesecev cele dneve skupaj z njim, vendar pa v zvezi s tem ni predložil nikakršnega dokaza, niti se ni udeležil zadnjega naroka dne 13.12.1999 kljub temu, da je bil nanj pravilno vabljen. Te navedbe ne držijo, saj bi morala biti v poročilu Centra za socialno delo Hrastnik navedena tudi izjava pritožnikovega sina Denisa, koliko časa že živi z njim in kje se prehranjuje, ki jo je podal pri psihologinji CSD v Hrastniku, manjka pa tudi izjava hčerke Polone o psihičnih grožnjah predlagateljice. Za narok 13.12. pa pritožniku ni bilo vročeno nobeno vabilo. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo pravočasno odgovorila. V odgovoru je navedla, da so pritožnikove navedbe nebistvene za odločitev o stvari. V zvezi z pritožnikovimi trditvami, da mu ni bilo vročeno vabilo na obravnavo 12.12.1999, pa odgovarja, da je sodišče prestavilo narok na navedeni datum na predhodnem naroku, na katerem je bil pritožnik navzoč in se je odpovedal posebnemu pisnemu vabilu. Zapisnik je tudi podpisal, iz česar sledi, da je bil na narok dne 13.12.1999 pravilno vabljen. Pritožba ni utemeljena. V pritožbi ni navedeno, iz katerih pritožbenih razlogov se pritožuje nasprotni udeleženec. Iz pritožbenih navedb pa je mogoče sklepati, da pritožnik uveljavlja razlog nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršiteve določb postopka. Pritožbeno sodišče nima pomislekov proti dejanskim ugotovitvam prvostopnega sodišča ter proti njegovi materialnopravni odločitvi, da predlagateljičinemu predlogu za določitev najemnika ugodi. Odločitev je v skladu s 57. členom Stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 do 23/96), ki določa, da sodišče pri odločanju o predlogu za določitev najemnika upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, in druge okoliščine primera. Za odločitev prvostopnega sodišča je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr št. IP 543/98 (priloga A2), dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici. Glede na to je pravilno ocenilo, da predlagateljica z otrokoma bolj potrebuje stanovanje kot nasprotni udeleženec. Pri odločitvi je prvostopno sodišče upoštevalo tudi mnenje CSD Hrastnik, opr. št. 576-43/98 z dne 10.12.1999, ki prav tako predlaga, da zaradi koristi mladoletnih otrok postane najemnica predmetnega stanovanja predlagateljica. Kot nadaljnje okoliščine je prvostopno sodišče pravilno upoštevalo izostajanje nasprotnega udeleženca iz spornega stanovanja, tako njegovo večmesečno neprerekano odsotnost poleti 1999 in dejstvo, da si bo sam lažje priskrbel stanovanje, pri čemer je za eno osebo primerno samsko sobo že odklonil. Pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo nekaterih dejstev in sicer dogovora strank o delitvi stroškov, je neutemeljen. Pritožnik navaja nekaj kar ni okoliščina, ki bi prišla v poštev kot odločilna pri odločanju o predlogu za določitev najemnika v tem nepravdnem postopku. Tudi pritožbene trditve, da v poročilu CSD Hrastnik niso navedene izjave sina Denis in hčerke Polone, so nerelevantne, saj morebitno obširnejšo poročilo CSD Hrastnik ne bi spremenilo odločilnega dejstva, da sta oba mladoletna otroka s sodno odločbo dodeljena materi predlagateljici. Pritožnik navaja, da mu za narok dne 13.12.1999 ni bilo vročeno nobeno vabilo, s čimer očitno izpodbija ugotovitev prvostopnega sodišča, da je bil nanj pravilno vabljen. Takšno stališče pritožnika pa je nerazumljivo, saj posebnega vabila na narok dne 13.12.1999 ni prejel iz razloga, ker se je temu sam izrecno odpovedal. To je razvidno iz zapisnika o naroku zaradi predloga za določitev najemnika stanovanja z dne 8.11.1999 (listovna št. 18), v katerem je navedeno, da je prvostopno sodišče takratni narok, ki se ga je udeležil tudi pritožnik, preložilo na 13.12.1999, kar so navzoči vzeli na znanje in se odpovedali posebnemu pisnemu vabilu. Pritožnik je predmetni zapisnik podpisal in zoper njegovo vsebio ni ugovarjal. Glede na povedanotorej ne more biti dvoma o tem, da je bil na narok dne 13.12.1999 pravilno vabljen. Uveljavljani pritožbeni razlogi zato niso podani, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Ob preizkusu sklepa pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene od bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).