Jedro

Pogoja za preložitev naroka sta dva, in sicer opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, opravičiti izostanek ne pomeni le predložiti zdravniškega potrdila. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ne more preveriti, ali je bilo toženkino zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča. Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se zaradi zdravstvenega stanja ni mogla udeležiti naroka in je zato poslala sodišču zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z glavne obravnave. Sodišče tega opravičila ni upoštevalo, niti se ni do njega opredelilo. Sodišče je odločilo kljub podanemu opravičilu in s tem kršilo načelo kontradiktornosti ter pravico tožene stranke do izjavljanja v postopku. Posledično pa je bilo tudi napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede obstoja osnovnih predpostavk nevzdržnosti zakonske zveze. Tožena stranka se je naroka želela udeležiti, saj si je želela imeti možnost pogovora z možem. Tožba in celotna situacija je toženo stranko tako utrudila, da je čustveno zelo obremenjena, ker se je odrazilo na njenem zdravju in se ni bila sposobna udeležiti prvega naroka za glavno obravnavo. V nadaljevanju podaja oris življenja pravdnih strank in svoje videnje zadeve.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo 30. 5. 2013 pravilno opravilo v toženkini odsotnosti (282. člen Zakona o pravdnem postopku (1)), saj je bilo toženki s pravilno vročitvijo omogočeno sodelovanje v postopku. Sodišče je toženko vabilo z vabilom na zaslišanje na prvi narok za glavno obravnavo, ki ga je toženka prejela 6. maja 2013, nato pa je na Okrožno sodišče v Ljubljani s priporočeno pošiljko poslala zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave, ki ga je sodišče prejelo 29. 5. 2013. Po oceni pritožbenega sodišča toženkin izostanek z glavne obravnave ni bil opravičljiv (281. člen ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva, in sicer opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, opravičiti izostanek ne pomeni le predložiti zdravniškega potrdila. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča z opr.št. II Ips 670/2007 z dne 30. 9. 2010). Pogoje za izdajo zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih organizacijah določa Pravilnik o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (2), ki se v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu še vedno uporablja. Ta določa, da se lahko zdravniško potrdilo izda samo na podlagi strokovnega zdravniškega pregleda in v okviru zdravstvenega varstva, ki ga izvaja zdravstvena organizacija, in mora ustrezati ugotovitvam pregleda. Pri pregledu je treba zanesljivo ugotoviti diagnozo oziroma zdravstveno stanje. V zdravniškem potrdilu z dne 28. 5. 2013 je navedeno le, da se izdaja zavarovani osebi (toženki) zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z drugega procesnega dejanja pred sodiščem za obdobje od 29. 5. 2013 do 31. 5. 2013. Ni pa navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ne more preveriti, ali je bilo toženkino zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča. Tožena stranka pa niti ni poslala sodišču opravičila oziroma ni predlagala, da sodišče naroka ne bi opravilo. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo narok v odsotnosti tožene stranke in izvedlo dokaze, in odločilo na podlagi tako izvedenih dokazov. S tem ni bila kršena toženkina pravica do izjave in načelo kontradiktornosti.

6. Iz vlog tožene stranke izhaja, da se ne strinja z razvezo zakonske zveze in želi zakonsko zvezo vzdržati v veljavi. Višje sodišče sprejme ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugotovljene okoliščine v konkretnem primeru izpolnjujejo pravni standard nevzdržne zakonske zveze in so izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze (65. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (3)).

7. Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati. V danem primeru je to tožnik, ki želi razvezati sklenjeno zakonsko zvezo. Prvostopenjsko sodišče je tako ravnalo pravilno, ko je sledilo svobodni odločitvi tožeče stranke in zakonsko zvezo pravdnih strank razvezalo.

8. Ostale pritožbene navedbe tožene stranke niso take narave, da bi vplivale na pravilnost odločitve sodišča. 9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP

(2) Ur.l. SRS, št. 28/71 in naslednji

(3) Ur.l. RS, št. 69/2004 – UPB1, v nadaljevanju ZZZDR