Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
8. 1. 2015
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Policijskega sindikata Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Pečanac in Rakun, d. o. o., Ljubljana, na seji 8. januarja 2015
Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti dvanajstega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09) in sklepa Vlade št. 00741-8/2012/5 z dne 23. 8. 2012 se zavrže.
1.Predlagatelj zatrjuje, da dvanajsti odstavek 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljevanju Uredba) vsebuje nezakonito in protiustavno pravno praznino, zaradi katere so ogrožene pravice javnih uslužbencev, ki so nazadnje napredovali 1. 6. 2008. Predlagatelj sicer meni, da je določbo mogoče ustavnoskladno in zakonito razlagati tako, da je pogoj napredovalnega obdobja izpolnjen tudi za javne uslužbence, ki so zadnjič napredovali 1. 6. 2008, če so za tem pridobili že tri nadaljnje letne ocene po Uredbi za leto 2008, 2009 in 2010. Stališče Vlade v sklepu št. 00741-8/2012/5 z dne 23. 8. 2012 (v nadaljevanju Sklep) pa naj bi bilo takšno, da javni uslužbenec po Uredbi ne more napredovati prej kot po izteku triletnega napredovalnega obdobja oziroma prej kot po izteku treh let od zadnjega napredovanja, četudi je skladno z Uredbo že pridobil tri letne ocene. Predlagatelju je stališče Vlade sporno in v neskladju s 14. členom Ustave. Navedena razlaga naj bi nasprotovala tudi 16. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 46/13 in 50/14 – ZSPJS) in sami Uredbi. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi protiustavnost in nezakonitost Uredbe oziroma izpodbijane določbe in sklepa Vlade glede razlage napredovalnega obdobja ter slednjega odpravi.
2.Na podlagi prvega odstavka 160. člena Ustave Ustavno sodišče odloča o ustavnosti zakonov ter ustavnosti in zakonitosti podzakonskih aktov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.
3.Iz zahteve izhaja, da ustavnost in zakonitost dvanajstega odstavka 11. člena Uredbe za predlagatelja sama po sebi ni sporna. Sporna mu je le razlaga, ki jo je v Sklepu sprejela Vlada glede izpolnjevanja napredovalnega obdobja v letu 2012 in ki naj bi povzročala protiustavno pravno praznino. Predlagatelj torej v resnici želi, da mu Ustavno sodišče potrdi razlago, ki jo sam sprejema kot ustavnoskladno in zakonito. To pa ni naloga Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč v postopku presoje ustavnosti zakona ter ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ni pristojno dajati svetovalnih mnenj o pravilni (zakoniti oziroma ustavnoskladni) razlagi predpisa, preden ni izčrpana pravna pot pred organi, ki morajo predpise uporabiti v posamičnem postopku.[1] V postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa Ustavno sodišče presoja očitke o njegovi protiustavnosti in nezakonitosti, ne odloča pa o tem, ali sodišča, izvršilni organi oziroma drugi udeleženci v pravnem prometu pravilno razlagajo predpise. Razlagati zakone in druge pravne predpise v skladu z ustaljenimi metodami razlage pravnih pravil so prva poklicana pristojna sodišča, ki odločajo v sodnih postopkih v posamičnih primerih. Katera razlaga je prava, je zato stvar rednega sodnega odločanja. V primeru podzakonskih predpisov pa imajo sodišča tudi pooblastilo (125. člen Ustave), da pri odločanju o pravicah in obveznostih sama neuporabijo nezakonitih ali protiustavnih "podzakonskih" predpisov (t. i. exceptio illegalis).[2] Zaradi navedenega je Ustavno sodišče zahtevo predlagatelja za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Uredbe zavrglo.
4.Ker izpodbijani Sklep ni splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, za presojo katerega bi bilo pristojno Ustavno sodišče, je bilo treba zahtevo predlagatelja tudi v tem delu zavreči.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič Predsednik
[1]Primerjaj npr. sklep št. U-I-209/09, U-I-210/09 z dne 19. 5. 2011, sklep št. U-I-216/09 z dne 5. 11. 2009, odločbo št. U-I-303/08 z dne 11. 2. 2010 (Uradni list RS, št. 14/10), sklep št. U-I-96/10 z dne 5. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 40/10) in sklep št. U-I-78/13 z dne 11. 4. 2013.
[2]Tako Ustavno sodišče npr. v odločbah št. U-I-205/10 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11) in št. Up-807/13, Up-808/13 z dne 17. 4. 2014 (Uradni list RS, št. 33/14).