Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik za sporno obdobje ni dokazal utemeljenih izhodov. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s takšnim ravnanjem dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, ki so torej morali delati, medtem ko je tožnik lahko neupravičeno zapuščal delovno mesto za dalj časa, teh izhodov pa tudi ni ustrezno registriral. Tudi po stališču pritožbenega sodišča takšno ravnanje vpliva na delovno klimo in storilnost ostalih zaposlenih, torej so podane hujše škodljive posledice v smislu 6. odstavka 57. člena ZObr.

Za presojo o zastaranju začetka disciplinskega postopka je odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanil načelnik Generalštaba Slovenske vojske - kot oseba, ki je po zakonu upravičena odločati o uvedbi disciplinskega postopka v skladu s 7. odstavkom 57. člena ZObr in 114. členom Pravil. Šele takrat prične teči rok iz 9. odstavka 57. člena ZObr.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke št. ... z dne 12. 3. 2015 in št. ... z dne 26. 6. 2015 odpravita. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da se navedeni odločbi razveljavita in zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu. Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi s kršitvijo za čas od 1. 9. 2014 do 5. 10. 2014 (da je brez vednosti in odobritve njegovega nadrejenega večkrat zapustil delovno mesto v objektu A. in da službenih in privatnih izhodov v rednem delovnem času ni ustrezno registriral) napačno povzelo odločbi disciplinskih organov. V odločbi disciplinskega organa je pod točko A) odločeno, da je odgovoren storitve težje kršitve vojaške discipline po 5. točki 4. odstavka 57. člena ZObr, ki povzroči večje škodljive posledice in po 6. točki 4. odstavka 57. člena ZObr, ki govori o odklonitvi, neizvršitvi ali nepopolni izvršitvi sprejetega akta vodenja ali poveljevanja. Škodljive posledice kršitve vojaške discipline se po 6. odstavku 57. člena ZObr presojajo zlasti glede na njihov vpliv na vojaško disciplino, pripravljenost moštva za izvajanje nalog, varnost moštva in odnose med pripadniki ter glede na ugled vojske ali ministrstva. Večje škodljive posledice tožnikovega ravnanja niso izkazane. V odločbi disciplinskega organa prve stopnje in v sodbi je zgolj pavšalno navedeno, da je tožnik dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, kar je vplivalo na delovno klimo in storilnost zaposlenih. Katere večje škodljive posledice so nastale ni niti zatrjevano niti dokazano. V zvezi z akti poveljevanja navaja, da je bil delavec B.B. že 7. 3. 2014 seznanjen s kršitvami, ki so bile očitane tožniku, pa je predlog za uvedbo disciplinskega postopka za očitane kršitve odsotnosti iz delovnega mesta in neustreznih registracij podal poveljniku šele 21. 11. 2014. Po 116. točki Pravil službe v Slovenski vojski mora nadrejeni, ki je sprejel obvestilo o sumu kršitve vojaške discipline, o tem v roku 24 ur obvestiti vojaško osebo, pristojno za vložitev predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Po 117. točki Pravil službe v Slovenski vojski se predlog za uvedbo vloži brez odlašanja. C.C. in B.B. sta ravnala v nasprotju z navedenimi določili, zato je postopek glede kršitve pod točko A izreka zastaral. Tožniku bi se lahko očitala le lažja kršitev vojaške discipline po 3. odstavku 57. člena ZObr - neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrnitev v poveljstvo, enoto ali zavod do 8 ur. Tožnik v spornem obdobju ni bil nikoli neopravičeno odsoten, saj je bil odsoten zaradi službenih obveznosti. V zvezi s težjo kršitvijo vojaške in delovne discipline, ker se ni udeležil proslave ob dnevu D. v E., vztraja, da je za proslavo zvedel šele 8. 9. 2014, ter da elektronska pošta ne predstavlja ukaza oziroma akta vodenja in poveljevanja. V zvezi z e-sporočilom z dne 7. 11. 2014, ki ga je C.C. poslal F.F., logističnemu administratorju, navaja, da je bilo pisano F.F. in ne B.B., ki bi bil dolžan o tem, če je štel, da je z neudeležbo tožnika kršena vojaške disciplina, v roku 24 ur obvestiti nadrejenega. Neudeležba vse do novembra 2014 "ni bila problem". Pisanje mnenj je bil opravičljiv razlog za tožnikovo odsotnost s proslave. V zvezi s storitvijo težje kršitve vojaške in delovne discipline po 10. točki 4. odstavka 67. člena ZObr - da se je tožnik žaljivo obnašal do nadrejenega, načelnika G. centra v D., ker je njegovo delo v e-sporočilu z dne 24. 10. 2014 označil kot odvečno in popolnoma nepotrebno delo ("nalogodajalstvo, namenjeno samopromoviranju in ustvarjanju vtisa lastne aktivnosti"), kot "sposobnega za kandidaturo za Nobelovo nagrado za fiziko", se pritožba sklicuje na 10. točko 4. odstavka 57. člena ZObr. Vztraja, da očitane kršitve ni storil in da izrečeno oziroma zapisano ne predstavlja citirane kršitve. Disciplinski ukrep je nesorazmeren. Obravnavanje tožnika v disciplinskem postopku, ki ga je potrdilo sodišče, predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS. ZObr je edini zakon, ki ohranja disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zato je to neskladno s 14. členom Ustave RS. Ureditev v ZObr ne sledi načelu pogodbenosti delovnih razmerij. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

5. Tožniku so se očitale težje kršitve vojaške discipline, in sicer:

(1) da je v obdobju od 1. 9. 2014 do 5. 10. 2014 brez vednosti in odobritve njegovega nadrejenega zapustil delovno mesto v objektu A. in da službenih in privatnih izhodov v rednem delovnem času ni ustrezno registriral, ob tem pa tudi ni upošteval večkratnih ustnih opozoril pristojnega nadrejenega in je tako zanikal avtoriteto slednjega. S tem, ko izhodov v rednem delovnem času ni ustrezno registriral in za te izhode ni imel odobritve nadrejenega je dajal negativni zgled ostalim zaposlenim v enoti ter z ravnanjem vplival na delovno klimo in storilnost vseh zaposlenih v D.;

(2) da ni upošteval navodil oziroma ukazov delodajalca, poveljnika D., da se je dolžan udeležiti proslave ob dnevu enote D. v E. 18. 9. 2014, katere so se bili dolžni udeležiti vsi pripadniki D., kamor sodijo tudi civilne osebe;

(3) da se je žaljivo obnašal do nadrejenega C.C., načelnika G. centra D. s tem, ko je delo slednjega v elektronskem sporočilu z dne 24. 10. 2014 označil kot odvečno in popolnoma nepotrebno delo, "nalogodajalstvo, namenjeno samopromoviranju in ustvarjanju vtisa lastne aktivnosti" ter, da je prav tako v elektronskem sporočilu poveljniku D. z dne 24. 10. 2014 kot odgovor na sprejet zahtevek za pojasnilo odsotnosti od dela v delovnem času z dne 13. 10. 2014 negativno označil izdelovalca navedenega zahtevka kot "sposobnega za kandidaturo za Nobelovo nagrado za fiziko".

6. Z odločbo z dne 12. 3. 2015 (v zvezi z odločbo z dne 26. 6. 2015) je bil spoznan za odgovornega storitve težje kršitve vojaške in delovne discipline po 6. točki 4. odstavka 57. člena Zakona o obrambi (ZObr, list RS, št. 82/1994 in nasl.) - odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, v povezavi z določili Pravilnika o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Ministrstva za obrambo in organov v sestavi št. ..., s spremembami in dopolnitvami, Ukazom o delovnem času v Slovenski vojski št. ... z dne 23. 8. 2013, ter ... za organizacijo in izvajanje registracije delovnega časa v GŠSV št. ..., št. ... z dne 16. 7. 2010; po 6. točki 4. odstavka 57. člena ZObr - odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, v povezavi z Ukazom poveljnika D. št. ... z dne 15. 9. 2014; ter po 10. točki 4. odstavka 57. člena ZObr - žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, nadrejenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. Tožena stranka mu je na podlagi 5. in 7. odstavka 58. člena ZObr izrekla disciplinski ukrep prekinitve delovnega razmerja, ki se pogojno odloži za čas šestih mesecev in se ne izvrši, če pripadnik do roka, za katerega je izvršitev odložena, ponovno ne krši vojaške in delovne discipline.

7. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v zvezi s prvo kršitvijo zmotno presodilo, da niso nastale večje škodljive posledice ravnanja tožnika po 6. odstavku 57. člena ZObr, saj so po stališču pritožbe te škodljive posledice tako v odločbi disciplinskega organa kot v izpodbijani sodbi navedene zgolj pavšalno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik odsoten z dela v spornem obdobju, in sicer 9. 9. 2014 v skupnem trajanju 3 ure in 5 minut, 10. 9. 2014 v skupnem trajanju 1 ure in 46 minut, 18. 9. 2014 v trajanju 3 ur, 24. 9. 2014 v skupnem trajanju 2 uri in 14 minut, 25. 9. 2014 v trajanju 1 ure in 50 minut, 30. 9. 2014 v skupnem trajanju 2 uri in 24 minut, 1. 10. 2014 pa v skupnem trajanju 3 ure in 21 minut. 8. Prav tako je sodišče prve stopnje na podlagi obširno izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožnik za navedeno obdobje ni dokazal utemeljenih izhodov. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s takšnim ravnanjem dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, ki so torej morali delati, medtem ko je tožnik lahko neupravičeno zapuščal delovno mesto za dalj časa, teh izhodov pa tudi ni ustrezno registriral. Tudi po stališču pritožbenega sodišča takšno ravnanje vpliva na delovno klimo in storilnost ostalih zaposlenih, torej so podane hujše škodljive posledice v smislu 6. odstavka 57. člena ZObr. Tožnikovo minimiliziranje teže kršitve in škodljivih posledic ni utemeljeno. Sicer pa se tožena stranka zaradi navedenega ni poslužila najstrožje sankcije takojšnjega prenehanja delovnega razmerja na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pač pa milejše (disciplinske)sankcije - pogojnega prenehanja delovnega razmerja.

9. Ne drži, da je začetek vodenja disciplinskega postopka zastaral, ker naj bi tožnikov nadrejeni B.B. v zvezi s predlaganjem disciplinskega pregona kršil Pravila službe v Slovenski vojski (Pravila, Ur. l. RS, št. 84/2009 in nasl.), in sicer zato, ker ni nadrejenega takoj, v roku 24 ur, obvestil vojaško osebo, pristojno za vložitev predloga za uvedbo disciplinskega postopka, v smislu določbe 116. člena Pravil oziroma, ker predlog v skladu s 117. členom Pravil ni bil vložen brez odlašanja. Takšno postopanje ni odločilno, saj eventualna zamuda roka iz 116. in 117. točke Pravil ne vpliva na začetek disciplinskega postopka oziroma na zastaranje začetka disciplinskega postopka, ki nastopi po treh mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca, v vsakem primeru pa po šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena (9. odstavek 57. člena ZObr). Za presojo o zastaranju začetka disciplinskega postopka je odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanil načelnik Generalštaba Slovenske vojske - kot oseba, ki je po zakonu upravičena odločati o uvedbi disciplinskega postopka v skladu s 7. odstavkom 57. člena ZObr in 114. členom Pravil. Šele takrat prične teči rok iz 9. odstavka 57. člena ZObr. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem utemeljeno razlogovalo, da je bil predlog za uvedbo postopka podan takrat, ko so bile ugotovljene okoliščine kršitve, te pa so tožnikovi nadrejeni ugotovili šele po prejemu posnetkov video nadzornih kamer. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da naj bi bilo ravnanje B.B., ki naj bi kršil 116. in 117. točko Pravil, usmerjeno ravno k temu, da se zoper tožnika izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

10. Sodišče prve stopnje je natančno raziskalo okoliščine v zvezi s tožnikovimi odhodi z dela ter pravilno zaključilo, da ti z vidika opravljanja delovnih obveznosti niso bili opravičeni. Tožnik z nekonkretiziranimi pritožbenimi navedbami teh zaključkov ne more omajati. Sodišče je oblikovalo pravilno dokazno oceno, da je tožnik brez odobritve nadrejenega zapuščal delovno mesto in da službenih in privatnih izhodov v rednem delovnem času ni ustrezno registriral. 11. V zvezi z drugo kršitvijo, da ni upošteval navodil oziroma ukaza delodajalca, poveljnika D., da se je dolžan udeležiti proslave ob dnevu enote D. v E. 18. 9. 2014, katere so se bili dolžni udeležiti vsi pripadniki D., torej tudi civilne osebe, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tožnik zavedal dejstva, da lahko izostane le, če ima opravičljiv razlog za službeno odsotnost. Ugotovilo je, da pisanje mnenj ni bila takšno nujno opravilo, ki bi opravičevalo sporno službeno odsotnost. Zmotno je stališče pritožbe, da elektronska pošta ne predstavlja ukaza oziroma akta vodenja, saj je tovrstno obveščanje po outlooku ustaljena praksa.

12. Tudi sklicevanje na elektronsko sporočilo C.C. F.F. ne more privesti do drugačne odločitve od izpodbijane, saj ni mogoče šteti, da bi moral takšna sporočila C.C. poslati B.B., za kar se zavzema pritožba. To na samo ugotovitev kršitve v ničemer ne vpliva, zato sklicevanje tožnika na kršitev 116. in 117. točke Pravil tudi v tej zvezi v ničemer ne vpliva na začetek disciplinskega postopka. Tudi v tem delu tožnik neutemeljeno navaja, da gre za kršitev, ki ne utemeljuje disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz Ukaza za organizacijo in izvedbo slovesnosti ob dnevu ... z dne 15. 9. 2014 (B12) izhaja, da se vsakoletno organizirajo slovesnosti z udeležbo vseh pripadnikov enote, upokojenih pripadnikov ter povabljenih gostov. Iz ukaza tudi izhaja, da je potrebno zagotoviti prisotnost pripadnikov na slovesnostih, razen tistih, ki so službeno zadržani, ter da naj se na slovesnostih zagotovi tudi prisotnost civilnih oseb, vse ostale odsotnosti odobrava poveljnik D.. Ker bi lahko tožnik izostal s proslave le zaradi opravičljivega razloga, pri čemer bi moral vnaprej sporočiti odsotnost, te pa ni javil niti H.H. niti nadzornemu C.C.. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik storil hujšo kršitev po 6. točki 4. odstavka 57. člena ZObr.

13. V zvezi z očitkom tožnikovega žaljivega obnašanja do nadrejenega C.C., načelnika G. centra D., s tem, ko je njegovo delo v elektronskem sporočilu z dne 24. 10. 2014 (B13) označil kot odvečno in popolnoma nepotrebno delo, "nalogodajalstvo, namenjeno samopromoviranju in ustvarjanju vtisa lastne aktivnosti", ter da je prav tako v elektronskem sporočilu poveljniku D. z dne 24. 10. 2014 (B13) kot odgovor na sprejet zahtevek za pojasnilo odsotnosti od dela v delovnem času z dne 13. 10. 2014 negativno označil izdelovalca navedenega zahtevka kot "sposobnega za kandidaturo za Nobelovo nagrado za fiziko", sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo tožnikovim navedbam, da naj bi šlo za humor oziroma primer omejenosti predlagatelja disciplinskega postopka na področju humorja, češ da naj bi bil povprečen človek zmožen razumeti besede, napisane v šali oziroma v prenesenem pomenu.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je odgovor tožnika, s katerim je C.C. označil kot avtorja obtožb in možnega kandidata za Nobelovo nagrado za fiziko žaljivo. Pravila v 35. točki določajo, da temelji ravnanje pripadnikov Slovenske vojske na načelu, da je vsako kratenje človekovega dostojanstva in integritete nevzdržno ter nesprejemljivo in da je nezaželeno vsako ravnanje temelječe na katerikoli osebni okoliščini, ki za osebo ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje ter žali njeno dostojanstvo. Zato je podana kršitev iz 10. točke 4. odstavka 57. člena ZObr.

15. V zvezi s pritožbeno navedbo, da se z disciplinskim izrečenim ukrepom tožnik izenačuje s pripadniki, ki so storili kaznivo dejanje, ni utemeljena. Delodajalec je kot težje kršitev označil tudi kršitve po 6. in 10. točki 4. odstavka 7. člena ZObr, zato bi tožnikovo razlogovanje pomenilo to, da le pripadniki Slovenske vojske, ki storijo kaznivo dejanje, storijo takšno kršitev, ki bi utemeljevala izrek prenehanja delovnega razmerja.

16. Tožnik navaja, da je bilo njegovo obravnavanje v disciplinskem postopku v nasprotju 22. členom Ustave, česar dodatno ne obrazloži, v ostalih pritožbenih navedbah pa ni podlage za ugotovitev tega. Neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev 14. člena Ustave RS, ker le ZObr, za razliko od ostale zakonodaje s področja javnih uslužbencev, predvideva disciplinski ukrep (pogojnega) prenehanja delovnega razmerja. Specifike vojaške službe oziroma službe v Slovenski vojski opravičujejo, da lahko zakonodajalec drugače uredi disciplinske sankcije. Gre torej za posebno ureditev, ki je ob tem še iz časa (od leta 1994 dalje) pred uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) ter Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS. št. 42/2002 in nasl.).

17. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

18. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).