Jedro

Tožnica s tožbo izpodbija odločbi tožene stranke in uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji bo sodišče preverjalo v sodnem postopku, torej ob presoji izpodbijanih odločb tožene stranke. Z začasno odredbo praviloma ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. V zadevi ne gre za stanje kot je urejeno v 1. alineji prvega odstavka 70. člena, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta (tožnici namreč pravica do denarne socialne pomoči z izpodbijanim upravnim aktom ni bila priznana). Odprto je zgolj vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da se še pred odločitvijo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke, toženi stranki naloži začasno plačilo dajatve, torej denarne socialne pomoči (2. alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi z navedenim pa je pri presoji skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 potrebno uporabiti določbe ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj bi se glasila: "1. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani določba prvega odstavka 30. člena ZUPJS in odločba CSD A. št. ... z dne 12. 6. 2017, s katero je CSD A. ugodil tožnici do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, kumulativno veže tudi do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do upravičenosti do denarne socialne pomoči v višini 292,56 EUR.

2. Tožnici je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema začasne odredbe izplačati vse neizplačane denarne socialne pomoči po odločbi CSD A. št. ... z dne 12. 6. 2017 in sicer za obdobje od 1. 6. 2017 do 30. 11. 2017 v višini 1.462,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti terjatve in z dne 20. 11. 2017 tudi znesek 292,56 EUR po Pošti Slovenije, UPN.

3. Tožnici se povrnejo materialni stroški, ki so nastali v procesu začasne odredbe (kopiranje, tiskanje, papir, priporočena pošta, potni stroški) v višini 20,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku 8 dnevnega roka za izpolnitev do plačila."

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)1. V pritožbi navaja, da je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz razloga, ker naj bi tožnica zahtevala odpravo upravne odločbe (kar ne drži) in ker ni izkazala, da ne obstaja verjetnost o obstoju terjatve (tudi to ne drži). Sodišče je zgolj prepisalo sklep o začasni odredbi z dne 13. 9. 2017. Sodišče citira tožbene navedbe, kar pa s to zadevo nima nikakršne zveze in te navedbe tudi niso predmet predloga za izdajo začasne odredbe z dne 18. 10. 2017. Sodišče je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Kršilo je prvi odstavek 56. in 70. člena ZDSS-1. Ker tožnica uveljavlja denarno socialno pomoč in pa zdravstveno zavarovanje, bi moralo sodišče že po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo. Sodišče sicer med istima strankama vodi postopke zaradi kršitve pripadajočih pravic, vendar pa tožnica lahko vzporedno in neodvisno od rednih postopkov predlaga izdajo začasne odredbe in sicer v primeru, če izkaže škodno nevarnost in nastanek težko nadomestljive škode. Tožnica tako po premoženjskem stanju kot tudi po veljavni zakonodaji izpolnjuje vse pogoje za izdajo začasne odredbe tudi po 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)2. Sodišče tudi ni ugotovilo neposredne povezave med dodelitvijo pravice do osnovnega zavarovanja iz 30. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)3. Iz pravice do plačila osnovnega zdravstvenega zavarovanja izhaja tudi pravica do denarne socialne pomoči in dodatnega zavarovanja. Z odločbo št. ... CSD A. z dne 12. 6. 2017 je bila tožnici dodeljena pravica do prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje, hkrati pa zavrnjena pravica do socialne pomoči in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. To pa iz razloga, ker naj bi obstajal krivdni razlog. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnica po premoženjskem stanju izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči ter da ji je bilo priznano osnovno zdravstveno zavarovanje, to pomeni, da je bila nepravilna odločitev glede nedodelitve denarne socialne pomoči. Tožnica je izkazala verjetnost, da denarna terjatev obstoji. Tožnici je nastala težko nadomestljiva škoda, saj nima dohodkov, niti ni dodatno zavarovana. Če ne bo izdana začasna odredba, ji bo ta škoda nastala tudi v bodoče. Tožnica se sklicuje tudi na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Začasna odredba tudi ne prejudicira kasnejše sodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi in na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)4 pazi po uradni dolžnosti.

5. Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 29. 8. 2017, s katero je bila zavrnjena njena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 12. 6. 2017. Tožnica s tožbo uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. V predmetni zadevi je tožnica že vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Ta predlog je bil s sklepom opr. št. II Ps 1613/2017 z dne 13. 9. 2017 zavrnjen. Taka odločitev pa je bila potrjena s sklepom pritožbenega sodišča št. Psp 353/2017 z dne 21. 9. 2017. Dne 19. 10. 2017 pa je tožnica vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe. Ta predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

6. Pritožbeno sodišče po proučitvi zadeve ugotavlja, da tožnica tudi v novem predlogu za izdajo začasne odredbe ponavlja iste razloge kot jih je navajala že v predlogu za izdajo začasne odredbe, ki se je zaključil z zavrnilnim sklepom II Ps 1613/2017 z dne 13. 9. 2017 v zvezi s sklepom Psp 353/2017 z dne 21. 9. 2017. 7. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da je pravna podlaga za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe podana v 70. členu ZDSS-1, ki odkazuje tudi na uporabo določb ZIZ, kjer so določeni pogoji za izdajo začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev oziroma za zavarovanje denarnih terjatev (272. in 270. člen ZIZ). Tožnica s tožbo izpodbija odločbi tožene stranke in uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji bo sodišče preverjalo v sodnem postopku, torej ob presoji izpodbijanih odločb tožene stranke. Z začasno odredbo praviloma ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. V zadevi torej ne gre za stanje kot je urejeno v 1. alineji prvega odstavka 70. člena, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta (tožnici namreč pravica do denarne socialne pomoči z izpodbijanim upravnim aktom ni bila priznana). Odprto je zgolj vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da se še pred odločitvijo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke, toženi stranki naloži začasno plačilo dajatve, torej denarne socialne pomoči (2. alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi z navedenim pa je pri presoji skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 potrebno uporabiti določbe ZIZ. V prvem odstavku 270. člena je določeno, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Enako je določeno tudi v prvem odstavku 272. člena ZIZ.

8. Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo v sklepu Psp 353/2017 z dne 21. 9. 2017 sta bili v predsodnem upravnem postopku izdani zavrnilni odločbi. Pri tem ne gre za stanje, da bi bili izpodbijani odločbi tožene stranke očitno nezakoniti oziroma, da bi bila v predsodnem postopku podana taka kršitev, ki bi že pred izvedenim postopkom presoje spornih odločb kazala na to, da bo stranka v sporu uspela. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema razloge, kot jih podaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Ker verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, je sodišče prve stopnje tudi po stališču pritožbenega sodišča, predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo. S tem ko ni izpolnjen en od kumulativno določenih pogojev, za odločitev v zadevi tudi ni odločilno, ali so izpolnjeni ostali pogoji, določeni v ZIZ za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. V zvezi s sklicevanjem tožnice na sodno prakso ESČP, pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre za različne primere, ki jih je obravnavalo navedeno sodišče. Za odločitev glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, pa je odločilen zgolj odgovor na vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji po določbah ZDSS-1 v zvezi z določbami ZIZ za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker ti pogoji, kot je bilo že obrazloženo, niso izpolnjeni, je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. 2 Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.