Jedro

Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Že sama gramatikalna razlaga omenjene določbe nakazuje, da jo je možno upoštevati le v primeru, ko se naslovnik s pisanjem dejansko seznani in ga tudi prejme. ZPP namreč pri tem uporablja termin (prejme pisanje oziroma pisanje dejansko prejel), kar pomeni, da mora sodišče za prejem pisanja imeti zanesljiv dokaz. Kot dokaz sodišču, da je naslovnik prejel pisanje, pa lahko služi tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja, s katerim naslovnik potrjuje, da je določenega dne pri sodišču prve stopnje prejel fotokopijo določenega pisanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijani točki II izreka in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I predlogu dolžnice z dne 30. 3. 2016 ugodilo ter klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 15. 2. 2016 razveljavilo. V točki II pa je ugotovilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv 8. 4. 2016. 2. Dolžnica zoper točko II izreka vlaga po svojem pooblaščencu pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana II. točka izreka razveljavi s stroškovno posledico. Odločitev sodišča ni pravilna. Dejstvo je, da je bilo vročanje sklepa o izvršbi dolžnici na naslov Ljubljana nezakonito oziroma nepravilno in dolžnici na podlagi tega vročanja sklep o izvršbi ni bil vročen. Dolžnica je res 30. 3. 2016 opravila vpogled v listine predmetnega spisa, vendar pa ji ob tem sklep o izvršbi s pripadajočim predlogom za izvršbo s strani sodnega osebja nikoli ni bil vročen. Prav tako ji nikoli ni bila izdana fotokopija sklepa o izvršbi. To jasno izhaja iz uradnega zaznamka o vpogledu dolžnice v spis, iz katerega izhaja, da ji fotokopiji sklepa o izvršbi in predloga za izvršbo nikoli nista bili izročeni oziroma fotokopirani. Tako je jasno, da dolžnica sklepa o izvršbi nikoli ni prejela oziroma ji ni bil vročen. Sklicevanje sodišča na določbo šestega odstavka 139. člena ZPP pa v tem primeru ne more priti v poštev. Ker dolžnica nikoli ni prejela sklepa o izvršbi, se tudi ni mogla ustrezno in celostno ter v doglednem času seznaniti z njegovo vsebino in preveriti podatkov. Sicer pa je dolžnica prava neuka stranka in od nje ni mogoče pričakovati, da bi se morala brez kakršnegakoli opozorila zavedati, da naj bi se na podlagi smiselne uporabe zakona štelo, da ji je bil sklep o izvršbi vročen takrat, ko je vpogledala v spis oziroma da je bila s tem in z njegovo vsebino v celoti seznanjena. Četudi pa bi sodišče štelo, da ji je bil sklep o izvršbi vročen že z vpogledom v spis, je očitno, da dolžnici v zvezi s tem ni bil dan noben rok in to ne more iti v breme stranke. Sklep o izvršbi je tako nepopoln, ker ni vseboval pravilnega pravnega pouka, dolžnici pa je bilo onemogočeno sodelovanje pred sodiščem. Sodišče je zato napačno, naknadno in nazaj štelo, da je rok začel teči z dnem, ko je dolžnica vpogledala v spis. Tudi ob samem vpogledu v spis dolžnica ni bila opozorjena, da se bo štelo, da je bila tega dne seznanjena s sklepom o izvršbi oziroma da bo s tem dnem začel teči rok za vložitev ugovora. Ker je dolžnica obvestila sodišče o novem naslovu in je poudarila, da ji je bil sklep o izvršbi na prejšnji naslov nepravilno vročen, je tudi upravičeno pričakovala, da ji bo sodišče vročilo sklep o izvršbi na novi naslov. Kljub njenim pozivom in predlogom, pa sodišče teh ni upoštevalo, temveč je izdalo izpodbijani sklep. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki II izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da sklep o izvršbi dolžnici ni bil pravilno vročen že 3. 3. 2016, saj niso bila spoštovana zakonska določila o vročanju, pri čemer se vse kršitve procesnih pravil o vročanju sanirajo v trenutku, za katerega je mogoče šteti, da je sodno pisanje naslovnik zagotovo prejel po šestem odstavku 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je nato zaključilo, da je dolžnica pri sodišču prve stopnje dne 30. 3. 2016 osebno pregledala predmetni izvršilni spis in se je tega dne najkasneje seznanila z izdanim sklepom o izvršbi in je zato štelo, da ji je bil ta takrat vročen. Po oceni sodišča prve stopnje je z navedenim dnem (30. 3. 2016) za dolžnico začel teči 8-dnevni rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi po tretjem odstavku 9. člena ZIZ, in ker dolžnica v navedenem roku ugovora ni vložila (do 7. 4. 2016) je sodišče ugotovilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv z dnem 8. 4. 2016. Sodišče prve stopnje pa je še ugotovilo, da dolžničine vloge z dne 30. 3. 2016 po vsebini ni mogoče šteti kot ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč je sodišče to vlogo štelo zgolj kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.

7. Na podlagi šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Že sama gramatikalna razlaga omenjene določbe nakazuje, da je določbo šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ možno upoštevati le v primeru, ko se naslovnik s pisanjem dejansko seznani in ga tudi prejme. Zakon namreč pri tem uporablja termin (prejme pisanje oziroma pisanje dejansko prejel), kar pomeni, da mora sodišče za prejem pisanja imeti zanesljiv dokaz. Kot dokaz sodišču, da je naslovnik prejel pisanje, pa lahko služi vročilnica kot javna listina, ki potrjuje, da je konkretni naslovnik določenega dne prejel konkretno določeno sodno pisanje, lahko pa je to tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja, s katerim naslovnik potrjuje, da je določenega dne pri sodišču prve stopnje prejel fotokopijo določenega pisanja.

8. Namen vročanja je na eni strani omogočiti naslovniku, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke, na drugi strani pa, da ima sodišče ob prejemu pošiljke zanesljiv dokaz, ki je pogoj za normalno razvijanje postopka. Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo le, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti in s tem stranki onemogočeno, da bi sodelovala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen, če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način, za kar pa mora imeti sodišče zanesljiv dokaz (primerjaj tudi sklep VSL III Ip 3736/2015 z dne 25. 11. 2015).

9. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje štelo, da je bil dolžnici sklep o izvršbi z dne 15. 2. 2016 vročen dne 30. 3. 2016, ko je dolžnica vpogledala v sodni spis, iz uradnega zaznamka spisa na listovni številki 24 spisa pa izhaja, da je dolžnica 30. 3. 2016 vpogledala v spis, vendar so ji bile kot stranki v postopku izdane fotokopije listovne številke 10, 14, 15, 16 in 19, kar pa pomeni, da ji predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na predpisanem obrazcu na listovni številki 1, 2 in 3 spisa, kakor tudi sklep o izvršbi z dne 15. 2. 2016 na listovni številki 4, 5 in 6 spisa, ni bil izročen. Istega dne 30. 3. 2016 pa je dolžnica na sodišče prve stopnje vložila tudi vlogo, v kateri je poudarila, da sklepa o izvršbi z dne 15. 2. 2016 ni prejela in obvestila sodišče, da živi na naslovu Medvode že od julija 2015, zaradi česar je bila vročitev sklepa o izvršbi na naslov Ljubljana, nepravilna. Že v tej vlogi je dolžnica zatrjevala, da je za sam postopek izvedela preko organizacije za plačilni promet, ki ji je blokirala denarna sredstva in je predlagala, da sodišče razveljavi klavzulo pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dolžnica je tako že v tej vlogi poudarjala, da ji sklep o izvršbi ni bil vročen, nenazadnje pa je z vlogo z dne 15. 4. 2016 sodišču predlagala, da čim prej izda sklep, s katerim bo razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ji vroči predlog za izvršbo, kakor tudi sklep o izvršbi zaradi vložitve ugovora. Takšno vlogo je dolžnica naknadno v spis vložila tudi 26. 4. 2016. Nadalje pa iz spisa izhaja, da je pooblaščenec dolžnice 9. 5. 2016 vpogledal v spis, ob tem vpogledu pa so bile pooblaščencu dolžnice vročene tudi fotokopije sklepov, med drugim tudi sklep z dne 15. 2. 2016 (sklep o izvršbi ter predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 12. 2. 2016), dolžnica pa je po svojem pooblaščencu nato tudi že pri sodišču prve stopnje vložila ugovor zoper sklep o izvršbi.

10. Ker pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnici sklep o izvršbi ni bil vročen, skupaj s predlogom za izvršbo, saj do izdaje izpodbijanega sklepa v spisu ni uradnega zaznamka, da bi bila fotokopija omenjenih listin dolžnici izročena ob vpogledu v sodni spis 30. 3. 2016, je tudi nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila dolžnica z vpogledom v spis dne 30. 3. 2016 seznanjena z izdajo sklepa o izvršbi in se je tega dne z njim tudi seznanila. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki II izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).