Jedro

Če želi toženec uveljaviti, da mu vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena oziroma, da je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP, je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje te kršitve pritožba zoper tako sodbo, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.

Toženec je v pritožbi sicer trdil, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel in da v romskem naselju na navedenem naslovu živi več oseb z imenom in priimkom B. H., a je kot dokaz predlagal le svoje zaslišanje, kar pa je premalo. Toženec bi moral svoje trditve dokazovati vsaj s tem, da bi predlagal oziroma natančneje navedel, kdo so ti soimenjaki.

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 29. 8. 2016 in pritožba zoper zamudno sodbo z dne 3. 2. 2016 se zavrneta in se sklep in zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno zamudno sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 10.000,00 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2014 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 405,00 EUR. Z napadenim sklepom z dne 29. avgusta 2016 pa je predlog toženca z dne 6. 4. 2016 za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Zoper obe odločitvi se je toženec pritožil. Zoper sklep z dne 29. 8. 2016 se pritožuje iz vseh možnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi. Navaja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in bi mu moralo sodišče ugoditi. Toženec je namreč vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in opravil procesno dejanje – vložil je odgovor na tožbo.

3. Tudi zoper sodbo se pritožuje iz vseh možnih pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, ker niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj toženec tožbe s pozivom na odgovor ni prejel. V romskem naselju živi več oseb z imenom B. H. Tožba tožencu ni bila vročena osebno. Toženec tudi ni podpisal vročilnice, v nabiralniku ni bilo obvestila o prispeli sodni pošiljki.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep

5. Odločitev prvega sodišča, ki je zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna, a iz razlogov navedenih v nadaljevanju. Vrnitev v prejšnje stanje mora biti stranki omogočena tedaj, ko ta iz upravičenih razlogov ni mogla odreagirati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice. Sodna praksa je zavzela stališče, da je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki in da iz tega logično izhaja, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče (nevročitev oziroma nepravilna vročitev tožbe) ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če želi toženec uveljaviti, da mu vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena oziroma, da je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje te kršitve pritožba zoper tako sodbo, ne pa vrnitev v prejšnje stanje (Galič, Komentar ZPP, Prva knjiga, komentar k 116. členu, str. 476).

K pritožbi zoper zamudno sodbo

6. Toženec v pritožbi trdi, da niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker mu tožba ni bila vročena in tudi ni prejel poziva za odgovor na tožbo. Pogoj za izdajo zamudne sodbe (poleg ostalih naštetih v prvem odstavku 318. člena ZPP) je tudi, da je tožba tožencu pravilno vročena.

7. Da je bila tožencu tožba vročena izhaja iz potrdila pošte ... pripete k list. št. 8. Iz povratnice izhaja, da je bila tožba tožencu vročena 18. 9. 2015, prejemnik – toženec je to potrdil s svojim podpisom. Na povratnici je tudi podpis vročevalca, pripomb ni. Potrdilo o vročitvi – vročilnica je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine pa lahko nasprotna stranka – toženec, izpodbija. Ni pa dovolj, da stranka le navaja dejstva, pač pa mora predlagati tudi ustrezne dokaze za svoje trditve (212. člen ZPP). Toženec je v pritožbi sicer trdil, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel in da v romskem naselju ... na naslovu N. 1 živi več oseb z imenom in priimkom B. H., a je kot dokaz predlagal le svoje zaslišanje, kar pa je premalo. Toženec bi moral svoje trditve dokazovati vsaj s tem, da bi predlagal oziroma natančneje navedel kdo so ti soimenjaki. Toženec bi moral za svoje trditve predlagati konkretne dokaze. Kot že prej povedano, pavšalne navedbe, da sodne pošiljke ni prejel, niso dovolj.

8. Po povedanem ni dvoma, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik pa je s predloženimi dokazi, zlasti kreditno pogodbo z dne 4. 8. 2014 in opominom tožencu z dne 20. 5. 2015 dokazal, da je tožencu posodil 10.000,00 EUR, toženec pa mu tega denarja ni vrnil. Odločitev sodišča, ki je tožencu naložilo plačilo posojenega zneska (členi 569 do 577 OZ) je zato pravilna.

9. Po prej povedanem, pritožba zoper zamudno sodbo ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).