Jedro

Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Glede na vsebino 65. člena ZUS-1 zakon sodišču le omogoča odločanje v sporu polne jurisdikcije in ga k njemu ne zavezuje. Sodišče dodaja, da upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

Izrek

Tožbi se ugodi. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se naloži, da v roku 60 dni po prejemu te sodbe odloči o pritožbi tožnika zoper odločbo št. ODL-5287073000-2011-200/52 z dne 23. 9. 2011. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora z 20 % DDV v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije je dne 19. 12. 2011 prejelo tožbo tožeče stranke, vloženo zaradi molka organa o vloženi pritožbi. V tožbi tožeča stranka navaja, da je Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov dne 23. 9. 2011 izdal odločbo št. ODL-5287073000-2011-200/52, s katero je odločil, da mora tožnik, zaradi neizpolnjevanja obvezne kvote zaposlenih invalidov, na podračun Sklada plačati 148.551,06 EUR z zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot drugostopenjski organ, vendar to o pritožbi ni odločilo v zakonsko določenem roku. Tožeča stranka je nato, kot navaja v tožbi, glede na določbo 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s posebno zahtevo dne 7. 12. 2011 pozvala drugostopenjski organ, naj odloči o pritožbi. Ker drugostopenjski organ niti v nadaljnjih sedmih dneh o pritožbi ni odločil, je tožeča stranka ocenila, da je potrebno vložiti tožbo zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1, saj velja domneva, da je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena. V tožbi tožeča stranka primarno predlaga, da sodišče prvostopenjsko odločbo tožene stranke odpravi ter v zadevi samo meritorno odloči. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora. V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da ji je bilo z izpodbijano odločbo zaradi neizpolnjevanja pogojev obvezne kvote zaposlenih invalidov naloženo plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v skupni višini 148.551,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, kar tudi pojasnjuje.

Drugostopenjski organ na poziv sodišča z dne 3. 1. 2012, da pošlje upravne spise in pojasni, zakaj v zadevi še ni odločeno, v postavljenem roku ni odgovoril. Prav tako ni odgovoril v odrejenem roku iz ponovnega poziva, ki ga je drugostopenjski organ prejel 24. 4. 2012 ter sodišče vse do odločitve v zadevi ni prejelo odgovora. Prav tako sodišču niso bili predloženi upravni spisi.

Tožba je utemeljena.

Po določbah drugega odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Iz tožbe in njej priloženih listin izhaja, da je tožeča stranka po poteku zakonskega roka dveh mesecev s posebno zahtevo, datirano z dnem 7. 12. 2011, od drugostopenjskega organa zahtevala, da izda odločbo o pritožbi po citiranem drugem odstavku 28. člena ZUS-1. Iz listin, ki jih tožbi prilaga tožeča stranka, tudi sledi, da tožena stranka kljub vloženi zahtevi o tožnikovi pritožbi ni odločila. Tožena stranka tudi ni odgovorila na tožbo in sodišču ni predložila upravnih spisov, čeprav jo je sodišče k temu pozvalo. To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa po citirani določbi ZUS-1. Ker ostaja tudi po ponovnem pozivu sodišča stanje zadeve glede odločitve o pritožbi, kot ga navaja tožeča stranka v tožbi nespremenjeno, je sodišče na podlagi 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki v skladu s pooblastili iz navedene določbe ZUS-1 naložilo, da odloči o pritožbi v roku, ki ga je določilo sodišče. Tožbenemu predlogu za odločitev v sporu polne jurisdikcije pa sodišče ni sledilo iz sledečih razlogov: Splošne pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije ZUS-1 določa v 65. členu. Po določbi 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1 sme sodišče s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je sodišče na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, zlasti pa: - če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in nov postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; - če izda pristojni organ po tem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek. Glede na vsebino 65. člena ZUS-1 zakon sodišču le omogoča tovrstno odločanje in ga k njemu ne zavezuje. Sodišče še dodaja da, kot sledi iz 2. člena ZUS-1, sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni spor torej pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. Že iz navedenih razlogov sodišče ni sledilo predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Izrek o stroških in višini le-teh temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu. Ker je tožnika zastopala odvetniška pisarna je sodišče priznalo stroške v višini 350,00 EUR skupaj z 20 % DDV.