Jedro

Ker je bilo v obravnavanem upravnem sporu že odločeno – postopek je bil s pravnomočnim sklepom ustavljen, eventualna izdaja začasne odredbe oziroma ugoditev pritožbi zoper zavrnjeno zahtevo nima več nobenega pravnega učinka. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje sklepa, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 14. 1. 2015 vložila tožbo na odpravo odločbe Vlade Republike Slovenije z dne 24. 12. 2014, s katero je bila za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Piran izbrana družba A., d. o. o.. Skupaj s tožbo je vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, naj sodišče do pravnomočnosti odločbe v tem upravnem sporu odloži izvršitev izpodbijane odločbe ter prepove Republiki Sloveniji skleniti koncesijsko pogodbo na podlagi prej navedene odločbe.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom III U 125/2015-8 z dne 23. 1. 2015 zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

3. Zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe se je tožeča stranka pritožila in Vrhovnemu sodišču predlagala, da sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje oziroma podredno, da o zadevi samo odloči. 4. Med pritožbenim postopkom je tožeča stranka 17. 2. 2015 umaknila svojo tožbo. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom III U 15/2015-22 z dne 2. 3. 2015 na podlagi 34. člena ZUS-1 ustavilo postopek.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Po določbi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Kadar pa si stranka več ne more izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje. Na obstoj pravovarstvene potrebe sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

7. Ker je bilo v obravnavanem upravnem sporu že odločeno – postopek je bil s pravnomočnim sklepom III U 15/2015-22 z dne 2. 3. 2015 ustavljen, eventualna izdaja začasne odredbe oziroma ugoditev pritožbi zoper zavrnjeno zahtevo nima več nobenega pravnega učinka. Z začasno odredbo se namreč začasno, do pravnomočnosti sodne odločbe, zadrži izvršitev izpodbijanega akta. Pogoj za izdajo začasne odredbe pa je vložena tožba. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje sklepa, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za izdajo začasne odredbe.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 343. in 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

9. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.