Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini skupne terjatve bivših zakoncev, ki sta med trajanjem zakonske zveze vlagala v nepremičnino v izključni lasti toženca (natančneje, ali je nabavno vrednostna metoda za ugotavljanje večvrednosti nepremičnine po cenah na dan sojenja materialnopravno pravilna).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini skupne terjatve bivših zakoncev, ki sta med trajanjem zakonske zveze vlagala v nepremičnino v izključni lasti toženca (natančneje, ali je nabavno vrednostna metoda za ugotavljanje večvrednosti nepremičnine po cenah na dan sojenja materialnopravno pravilna).

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta bivša zakonca. Odločeno je, da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka. Toženec s predlogom izpodbija samo znesek 52.040 EUR, ki ga je sodišče druge stopnje ugotovilo kot terjatev, ki spada v skupno premoženje tožnice in toženca, do vsakokratnega lastnika nepremičnine iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v prvo etažo z ID znakom ..., drugo etažo z ID znakom ... in v nadstrešek stanovanjske hiše na naslovu ...

2.Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugotovilo, da v skupno premoženje tožnice in toženca spada tudi terjatev v višini 38.200 EUR iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v prvo etažo z ID znakom ..., drugo etažo z ID znakom ... in v nadstrešek stanovanjske hiše na naslovu ... (prva alineja točke I izreka sodbe).

3.Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo v celoti zavrnilo, tožničini pritožbi pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v prvi alineji točke I izreka spremenilo tako, da je znesek 38.200 EUR zvišalo na znesek 52.040 EUR. V preostalem delu je tožničino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4.Toženec predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali lahko sodišče ugotovi skupno terjatev pravdnih strank — bivših zakoncev, ki sta vlagala v nepremično premoženje v izključni lasti toženca, samo na podlagi ugotovitve povečane vrednosti nepremičnin, ne da bi sploh ugotavljalo vrednost skupnih vlaganj oz. povedano drugače, ali ugotovitev povečane vrednosti nepremičnin brez ugotovitve vrednosti skupnih vlaganj in ugotovitve amortizacije zaradi izključne rabe sploh lahko predstavlja višino skupne terjatve bivših zakoncev; (2) na kateri presečni datum se ugotavlja še obstoječa morebitna povečana vrednost nepremičnine - a) na dan razpada zakonske skupnosti po stanju nepremičnine na ta dan in ob upoštevanju nadomestitvene vrednosti ob razpadu zakonske zveze ali b) se povečana vrednost nepremičnine ugotavlja po stanju nepremičnin na dan razpada zakonske skupnosti in po cenah v času sojenja; in/ali je potrebno izvesti revalorizacijo ugotovljene eventualne večvrednosti nepremičnine skladno z indeksi, ki jih objavlja SURS in slednje pomeni korektiv inflaciji oz. preračun inflacije; ali drugače: je nabavno vrednostna metoda za ugotavljanje večvrednosti nepremičnine po cenah na dan sojenja res pravilna in katera nadomestitvena vrednost se lahko uporabi, da ne pride do anomalij in nepravičnosti zaradi dviga gradbenih cen na trgu pri ugotoviti večvrednosti nepremičnine, kar bi rezultiralo v ugotovitvi, da čim starejša kot so vlaganja, več vredna je nepremičnina (kot da gre dejansko za nova vlaganja); (3) ali se lahko kot povečana vrednost nepremičnine (konkretno nepremičnine z ID znakom ... ) upoštevajo tudi skupna vlaganja, ki jih ni bilo več že v času trajanja zakonske zveze (so bila v celoti konzumirana), saj je njun sin v času trajanja zakonske zveze nepremičnino, v katero sta vlagali pravdni stranki še v času njune zakonske zveze, s svojimi sredstvi v letu 2014 popolnoma adaptiral, tako da teh njunih vlaganj ni več oz. jih ni bilo več že pred razpadom njune zakonske zveze; (4) ali mora sodišče za ugotovitev višine skupne terjatve bivših zakoncev iz naslova vlaganj v nepremičnino enega od njiju zastaviti izvedencu vprašanje zaradi ugotovitve morebitnega obstoja večvrednosti nepremičnine, da se ugotovi vrednost nepremičnine pred vlaganji in vrednost nepremičnine po vlaganjih, in kateri trenutek je to, ali je to trenutek razpada zakonske skupnosti ali je to v času sojenja, ter hkrati izvedencu zastaviti vprašanje o vrednosti skupnih vlaganj, upoštevaje amortizacijo zaradi izključne uporabe nepremičnine na dan razpada zakonske skupnosti; in ali po tem, ko sodišče dobi te podatke, odloči, da če je bila vrednost nepremičnine zaradi skupnih vlaganj še povečana v primerjavi z vrednostjo pred vlaganj, da pa je bila nižja od skupnih vlaganj, skladno z enakim prispevkom bivših zakoncev, tožencu naloži plačilo polovice tako ugotovljene povečane vrednosti, ker je obogatitev manjša od vlaganj; če pa sodišče ugotovi, da se je vrednost nepremičnine povečala za več, kot pa so bila vredna skupna vlaganja, ob upoštevanju amortizacije, tožnici prizna polovico ugotovljene vrednosti skupnih vlaganj, upoštevaje tudi amortizacijo (ker je tožnica dejansko prikrajšana le za svoj delež vlaganj); ali se potem tudi ta znesek revalorizira oz. preračuna zaradi inflacije na dan sojenja; ali drugače: kaj predstavlja skupno terjatve pravdnih strank ob upoštevanju njunega enakega deleža - je to v primeru, da se ugotovi, da je vrednost nepremičnine še povečana v primerjavi z vrednostjo nepremičnine pred vlaganji, a nižja od dejanskih skupnih vlaganj z upoštevanjem amortizacije, znesek te ugotovljene nižje povečane vrednosti, in ali je skupna terjatve ob ugotovitvi, da je vrednost nepremičnine še povečana in višja od dejanskih vlaganj ob upoštevanju amortizacije, to znesek skupnih vlaganj z upoštevanjem amortizacije (za polovico tega zneska je bila tožnica dejansko prikrajšana in nič več) in tako ugotovljen znesek (ali prvo ali drugo opcijo) revalorizirati na dan sojenja; - in če vrednost nepremičnine ni več povečana in je nižja od skupnih vlaganj, skupne terjatve ni in je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti; in (5) ali je pravilno, da sodišče ugotavlja oz. vrednoti večvrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj (ki so se vršila 2005 in 2014) po cenah v času sojenja, in to naj bi potem predstavljalo prikrajšanje tožnice (vlaganja (ploščice, beljenje ipd.) so stare, že amortizirane, sedaj pa je tožnica iz naslova prikrajšanja upravičena do povračila svojih vlaganj po današnjih cenah gradbenega materiala in dela, kot da je vse novo); je povečana vrednost nepremičnine, ugotovljena po cenah v času sojenja, res revalorizacija na dan odločanja.

5.Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3 Obligacijski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - OZ-UPB1 - člen 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.