Jedro

Dolžnik neobrazloženo ugovarja zoper sklep o izvršbi tudi, če poleg navedbe ugovornih dejstev ne predloži dokazov. Neobrazložen ugovor je šteti za neutemeljen.

Do konca izvršilnega postopka dovoli sodišče na predlog upnika nadaljevanje izvršbe z drugimi (novimi) izvršilnimi sredstvi, ki zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S prvim izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče dovolilo izvršbo po predlogu upnikov na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani z dne 20.5.1994, opr.št. IV P 491/93 zaradi izterjave preživnine v skupnem znesku 1.146.072,00 SIT.

Z drugim izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo predlogu upnikov za nadaljevanje dovoljene izvršbe tudi z novim izvršilnim sredstvom: prodajo dolžnikovih premičnin.

Proti prvemu sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da je preživnina za sporno obdobje že plačana. Po mnenju dolžnika je prisilna izterjava nepotrebna, saj dolžnik nima vpliva na to, kolikšen znesek preživnine bo mesečno nakazoval, ko se mu že ves čas zaradi plačevanja preživnine s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) odteguje z zakonom določeni del pokojnine. Dolžnik izpodbija tudi drugi sklep, s katerim je prvo sodišče dovolilo nadaljnjo izterjavo s prodajo dolžnikovega premičnega -premoženja. Meni, da je izdaja takšnega sklepa nerazumljiva, saj zaradi pravočasnih ugovorov, zoper njega izdani sklepi o dovolitvi izvršbe (opr. št. I 99/06751, opr. št. I 97/08964, opr. št. I 98/07345) še niso postali pravnomočni. S tem v zvezi ponovno navaja, da je preživnino plačal že v pretežni meri, sicer pa predlaga, da o tem sodišče opravi poizvedbe pri ZPIZ-u in nato odloči o dovolitvi in obsegu izvršbe na premičnine.

Upniki so na oba ugovora odgovorili in predlagajo njuno zavrnitev.

Prvostopno sodišče je po določbi tretjega odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor in pritožbo odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njima odloči kot o pritožbah.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora zoper prvi sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni obrazložil v skladu s 53.členom ZIZ, po katerem mora dolžnik poleg navedbe ugovornih dejstev predložiti tudi dokaze. V obravnavanem primeru bi dolžnik moral izkazati, kdaj in katere preživninske obroke je plačal, ko zgolj pavšalno zatrjuje, da je preživnina za sporno obdobje že plačana. Po določbi drugega odstavka 53.člena ZIZ je takšen ugovor šteti za neobrazložen, neobrazložen ugovor -pa je neutemeljen.

V zvezi s pritožbo (dolžnik vlogo naslovi "ugovor") zoper drugi izpodbijani sklep je treba pojasniti, da pravnomočno končana izvršilna postopka pod opr. št. I 99/06751 in opr.št. I 97/08964 (glej v prilogi priložena spisa) konkretno ne vplivata na dovolitev predmetne izvršbe, saj ne gre za isto časovno obdobje kot v konkretni zadevi. Dolžnik pa nikoli med tem postopkom ne ponudi dokaze, da bi poravnal dolgovane zneske, ki so predmet predloga za izvršbo v tej zadevi.

Po določbi tretjega odstavka 34.člena ZIZ lahko prvo sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev izvršbo še z drugimi sredstvi. Pri tem je tozadevno odločilnega pomena le, ali in katera izvršilna sredstva zadoščajo za poplačilo terjatve upnikov. V tem oziru dolžnik v ugovoru niti ne zatrjuje, zakaj naj bi novo sredstvo p-reprečevalo izvršbo, zato je tudi ta odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Ker niso podani po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbi, upoštevaje določbo prvega odstavka 498.člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99), na podlagi 2.točke 380. člena dosedanjega ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeni in potrditi izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.