Jedro

Obravnavanega objekta glede na tlorisne dimenzije, višino ograje in višinsko razliko med zemljiščema ni mogoče razvrstiti med enostavne (pomožne) objekte. Zgrajen je bil namreč večji in tudi glede na zahtevnost gradnje druge vrste objekt, za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov. Zato ni mogoče govoriti le o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor v zvezi z nelegalno gradnjo podpornega zidu z ograjo na zemljišču s parc. št. 445/19 k.o. …, tožeči stranki v 1. točki izreka naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo podpornega zidu z ograjo skupne dolžine cca. 65 m, L tlorisne oblike (prvi del objekta je zgrajen na mejo z zemljiščem s parc. št. 475/27 k.o. … v dolžini cca. 30 m, podporni zid je AB izvedbe, različne višine, v maksimalnem delu visok cca. 0,80 m, debeline cca. 0,25 m, višina kovinske ograje nad njim pa je v maksimalnem delu cca. 1,10 m; drugi del objekta, ki se pravokotno nadaljuje od prvega dela objekta je dolžine cca. 35 m, podporni zid je AB izvedbe, različne višine, v maksimalnem delu visok cca. 0,95 m, debeline cca. 0,25 m, višina ograje v maksimalnem delu, ki je sestavljena iz kovinskih stebrov, med njimi pa so lesene deske, pa znaša cca. 1,80 m, ta del objekta pa stoji v celotni višini med parc. št. 445/19 in 475/14 k.o. … (s čimer se ne posega na tuje zemljišče). V 2. točki je naložil, da do 1. 11. 2013 odstrani zgrajeni objekt in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, sicer bo v skladu s 3. točko opravljena izvršba po drugih osebah ali s prisilitvijo. V 4. točki je za objekt izrekel tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka v letu 2006 pričela z gradnjo podpornega zidu z ograjo, skupne dolžine cca. 65 m, L tlorisne oblike na zemljišču s parc. št. 445/19 k.o. …, brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo prvega odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) morala imeti. ZGO-1, ki je veljal v času gradnje spornega objekta je v prvem odstavku 3. člena določal, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma po določbah drugega odstavka istega člena na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Za enostavni objekt po določbi tretjega odstavka tega člena gradbeno dovoljenje ni potrebno, če investitor pred pričetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je taka gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in če je njegova velikost, način gradnje in raba ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, s katerim se določi vrsta zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč. V času gradnje je takšen predpis bil Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Pravilnik). Temeljni pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja so navedeni v 19. členu Pravilnika, ki določa, da je enostavni objekt lahko grajen brez gradbenega dovoljenja, če ima investitor za zemljišče, na katerem naj bi se takšen objekt zgradil, lastninsko ali kakšno drugo stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču in če so pri takšnem objektu glede na vrsto, v katero je v skladu s tem Pravilnikom uvrščen, izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da so njegova velikost in način gradnje ter rabe v skladu z določbami Pravilnika, 2. da so pri njegovi gradnji izpolnjene zahteve, ki jih glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč določa 20. člen Pravilnika in 3. da so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede dopustnosti, oblikovanja in postavitve objektov določa izvedbeni prostorski akt. V danem primeru lokacijski pogoji, ki jih glede dopustnosti, oblikovanja in postavitve določa izvedbeni prostorski akt, niso izpolnjeni. Zemljišče parc. št. 445/19 k.o. … se nahaja na območju, ki se prostorsko ureja z Odlokom o spremembah Odloka zazidalnega načrta za del stanovanjske cone S-4 (Odlok), ki gradnje podpornega zidu ne predvideva. Zato bi si investitorka pred pričetkom gradnje morala pridobiti gradbeno dovoljenje. Gre torej za nelegalno gradnjo za katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Sporni objekt tudi po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba) veljavni v času izdaje izpodbijane odločbe ni razvrščen med enostavne objekte, pač pa upoštevaje točko 5. priloge 2, ki je sestavni del Uredbe, spada med nezahtevne objekte. Ker sporni objekt po Uredbi ni razvrščen med enostavne objekte, poleg tega je postavljen v nasprotju s prostorskim aktom, bi si morala tožeča stranka za zadevno gradnjo predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Upravna enota Pesnica je dne 28. 9. 2009 tožeči stranki sicer izdala gradbeno dovoljenje št. 351-205/2009 (406) za gradnjo nezahtevnega objekta (ograje) na zemljišču parc. št. 445/19 k.o. …, vendar za dejansko grajeni objekt investitorica nima gradbenega dovoljenja. Po določbi četrtega odstavka 74.č člena ZGO-1, gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti. Gre torej za nelegalno gradnjo za katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnil. Ugotavlja, da tožeči stranki ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za tako vrsto objekta, kot se je zgradil, zato gre za nelegalno gradnjo, pritožbene navedbe glede tega, da zid v obliki črke L v naravi ne izkazuje ene celote, temveč dva ločena objekta, kakor tudi, da gre za samovoljno spremembo namembnosti ograje v podporni zid, ki je posledica dejstva, da je sosed svojo parcelo dvignil tako, da je navozil zemljo na sporno ograjo, pa so neutemeljene.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi zatrjuje, da je tožena stranka kršila pravila postopka glede izvajanja in ocenjevanja dokazov potrebnih za odločitev. Posledično je bilo nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje ter nepravilno uporabljen materialni predpis. Ponavlja pritožbene ugovore, da nelegalna gradnja ni podporni zid, temveč ograja, za katero je dne 28. 9. 2009 pridobila gradbeno dovoljenje, da gre za dva samostojna ločena objekta – ograjo in ne za podporni zid v obliki črke L, in da je ograja, ki meji na parc. št. 475/27 k.o. … zgrajena v sklopu izgradnje ceste. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in da se inšpekcijski postopek ustavi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 se gradnja novega objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Izjema je določena le za gradnjo enostavnih objektov (prvi odstavek 3.a člena istega zakona). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru take gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt po določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, kjer vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

V obravnavani zadevi je tudi po presoji sodišča odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge, s katerimi je svojo odločitev utemeljil organ prve stopnje, oziroma so bili dopolnjeni z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: Med strankama v tej zadevi ni sporno, na kateri objekt se nanaša izpodbijana odločba, na katerem zemljišču stoji ta objekt in kakšne so dimenzije objekta. Sporno pa je dejstvo, ali je obravnavani objekt podporni zid z ograjo ali le ograja in če je tožeča stranka za obravnavani objekt pridobila gradbeno dovoljenje. Tožeča stranka zatrjuje, da je gradnjo spornega objekta izvedla na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ji je bilo izdano za nezahtevni objekt – ograjo. Vendar tudi po presoji sodišča zgrajeni objekt ni ograja temveč podporni zid z ograjo, saj je bistveno drugačen, tako glede tlorisnih dimenzij kot glede višine. Tako iz v postopku ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je prvi del podpornega zidu z ograjo zgrajen na meji z zemljiščem s parc. št. 475/27 k.o. … v dolžini 30 m, AB izvedbe različne višine v maksimalnem delu visok cca. 0,80 m, debeline cca. 0,25 m, višina kovinske ograje nad njim pa je v maksimalnem delu cca. 1,10 m, drugi del objekta, ki se nadaljuje pravokotno na prvi del objekta ima dolžine cca. 35 m, podporni zid je AB izvedbe, različne višine, v maksimalnem delu visok cca. 0,95 m, debeline cca. 0,25 m, višina ograje v maksimalnem delu, ki je sestavljena iz kovinskih stebrov, med njimi pa so lesene deske, pa znaša cca. 1,80 m, ta del objekta pa stoji v celotni dolžini med parc. št. 445/19 in 475/14 k.o. ….

Gradbeno dovoljenje, na katerega se sklicuje tožeča stranka (št. 351-205/2009 (406) z dne 28. 9. 2009) je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta - ograje z betonskimi temelji, z vertikalnimi kovinskimi stebri višine 1,20 m do 1,60 m, med katerimi bodo lesene deske, medtem ko podatka o višini betonskega temelja niti na skici, ki je bila priložena vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja niti v sami odločbi ni. Iz citiranega dovoljenja tudi izhaja, da gre za objekt postavljen v celotni dolžini med parcelnima številkama 445/19 in 475/14, medtem ko gradbenega dovoljenja za objekt zgrajen na meji z zemljiščem s parc. št. 475/27 k.o. …, tožeča stranka nima. V zvezi s tem se neutemeljeno sklicuje na pisno soglasje z dne 25. 8. 2009, saj je bilo to soglasje izdano v zvezi z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 9. 2009 za gradnjo nezahtevnega objekta – ograje in sicer v zvezi z obveznostjo investitorja glede postavitve temeljev za ograjo v varstvenem pasu javne poti. Prav tako za odločitev niso relevantne tožbene navedbe, da je bil prvi del objekta, ki je bil zgrajen na meji z zemljiščem s parc. št. 475/27 k.o. …, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga je pridobila občina za izgradnjo ceste v letu 2012. Tako po določbah Uredbe, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, kot tudi na podlagi Pravilnika, veljavnega ob pričetku gradnje leta 2006, spornega objekta (glede na tlorisne dimenzije, višino ograje in višinsko razliko med zemljiščema) ni mogoče razvrstiti med enostavne (pomožne) objekte. Zgrajen je bil namreč večji in tudi glede na zahtevnost gradnje druge vrste objekt, za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov. Zato ni mogoče govoriti le o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljenja. Upoštevati je namreč treba, da ZGO-1 v členih 74.a do 74.č predvideva poenostavljen postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Med drugim zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v tem primeru ni treba priložiti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot je to določeno v 1. točki drugega odstavka 54. člena ZGO-1 za ostale vrste objektov, ampak ji mora biti po prvem odstavku 74. a člena ZGO-1 priložen le prikaz lega objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblik na zemljiško katastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč in značilne prereze ter oblikovanje objekta in terena. Zato je razumljivo, da je v četrtem odstavku 74. č člena ZGO-1 določeno, da gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti.

Na stališče, da bi morala tožeča stranka za gradnjo spornega podpornega zidu pridobiti gradbeno dovoljenje, ne morejo vplivati niti njene navedbe o nasutju zemljine na parcelno mejo, niti zatrjevanje, da ne gre za gradbeni objekt L tlorisne oblike.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.