- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep Cst 18/2025
ECLI:SI:VSLJ:2025:CST.18.2025 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V trenutku odločanja o pritožbi iz javno dostopnega posodobljenega končnega seznama prijavljenih in preizkušenih terjatev do dolžnika izhaja, da je upnik E., d. d. - v stečaju (pod zaporedno št. 17 ) še vedno naveden kot upnik dolžnika in da iz opomnika na napotitev na pravdo izhaja, da o zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani XI Pg 1048/2023, še ni bilo pravnomočno odločeno. Upnik E., d. d. - v stečaju je imel procesno legitimacijo za vložitev ugovora, ta je podana tudi v času odločanja v pritožbenem postopku.
Sklep s katerim sta bila navedena upnika potrjena kot nova člana upniškega odbora dolžnika, je bil izdan po višji pravosodni svetovalki. (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP). Po vloženem ugovoru upnika E., d. d. - v stečaju, je sodnica odločala o ugovoru in je spremenila odločitev višje pravosodne svetovalke (3. točka sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP). Sodišče je pri presoji (ne) utemeljenosti ugovora pravilno najprej presojalo izpolnjevanje pogojev za izvolitev predlaganih upnikov po petem odstavku 83. člena ZFPPIPP in je predlog pritožnika in upnika C. C. za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo. Do enakega rezultata bi sodišče prišlo, če bi sklep o izvolitvi upniškega odbora v delu, ki se je nanašal na navedena upnika, spremenilo.
Sodišče ni pritožniku kot upniku odreklo aktivne volilne pravice in je presojalo volilni predlog za izvolitev navedenih upnikov kot članov upniškega odbora. Zakon namreč le za pasivno volilno pravico določa, da mora sodišče pred uvrstitvijo volilnega predloga na glasovanje najprej preizkusiti obstoj ovire za izvolitev.
Upnik C. C. je 24. 5. 2022 obvestil sodišče, da je kupil terjatev upnika B., d. o. o. in da stopa na njegovo mesto kot član upniškega odbora. Iz primerjave oblike vlog p. d. 127 F., d. o. o. in p. d. 146 C. C. je mogoče ugotoviti, da jih je pripravila ista oseba. Prva vloga je bila oddana po pooblaščencu odvetniku G., drugo pa je oddal C. C. neposredno. Sodišče je glasovnici za kandidaturo upnikov v upniškem odboru prejelo isti dan. Upnik H., d. o. o. je obvestil sodišče o prodaji terjatve kmalu po pozivu sodišča za dajanje volilnih predlogov za člana upniškega odbora zaradi izgube aktivne legitimacije upnika B. d. o. o. z dne 9. 11. 2022. Sodišče je glasovnice za kandidaturo z dolžnikom povezanih upnikov v upniškem odboru prejelo v razmaku enega dne. Sodišče je glasovnice z dolžnikom povezanih upnikov za glasovanje o volitvah članov upniškega odbora prejelo isti dan. Upnik F., d. o. o., ki ima cca 80 % vseh glasovanih pravic, v glasovnici zaradi razkritih povezav z dolžnikom ni glasoval zase, temveč za C. C. in D. d. o. o. Upnik F. d. o. o. je nasprotoval članstvu z dolžnikom nepovezanega upnika I. d. d. v upniškem odboru. C. C. je odkupil terjatev družbe B., d. o. o., čeprav je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku gospodarski spor zaradi ugotovitve obstoja slednje (XI Pg 186/2022). V času odkupa terjatev so splošno stečajno maso predstavljale le finančne naložbe dolžnika v poslovne deleže tujih gospodarskih družb, kjer dolžnikovi deleži ne dosegajo kontrolne večine in zato za nakup niso zanimivi (glej otvoritveno poročilo upravitelja). V trenutku nakupa je terjatev upnika C. C. znašala 2,73 % vseh do tedaj priznanih terjatev v postopku osebnega stečaja (končni seznam preizkušenih terjatev). C. C. je od upnika B., d. o. o. odkupil sporno terjatev za 5.000,00 EUR. Za upravičenost nakupa bi stečajna masa morala znašati vsaj 183.150,18 EUR (5.000,00 EUR/2,73 %). Notarski zapis o nakupu terjatve je C. C. sklenil na isti dan, ko je sodišče pozvalo upnika na glasovanje o upniškem odboru. Slednji terjatve torej ni kupil, ker bi zasledoval ekonomski interes, temveč zaradi dolžnikovega interesa, da bo po končanju postopka osebnega stečaja, v katerem dolžnik odpusta obveznosti ni predlagal, svojih obveznosti do upnikov prost, da bo član upniškega odbora postal upnik, ki ga dolžnik obvladuje in za katerega niso podane formalne ovire za članstvo v upniškem odboru po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Izpodbijani sklep
1.Sodišče prve stopnje je po višji pravosodni svetovalki najprej izdalo sklep (procesno dejanje 242, v nadaljevanju p. d., 28. 7. 2023), s katerim je upnika A., d. o. o. in B., d. o. o. kot člana upniškega odbora razrešilo (I. točka izreka) in hkrati potrdilo izvolitev upnikov C. C. ter D., d. o. o. kot novih članov upniškega odbora (II. točka izreka). Zoper sklep v II. točki izreka navedenega sklepa, je upnik E., d. d. - v stečaju vložil ugovor (p. d. 245, 11. 8. 2023), ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in II točko izreka sklepa spremenilo tako, da je zahtevo upnikov F. d. o. o. in C. C. za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo (p. d. 298).
2.Po prvem odstavku 78. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je za člana upniškega odbora lahko izvoljen vsak upnik, ki je po 57. členu tega zakona upravičen opravljati procesna dejanja. Drugi odstavek istega člena določa izjemo, ko upnik ne more biti izvoljen ali imenovan za člana upniškega odbora. Upnika C. C. in D., d. o. o., ki ju je sprva sodišče prve stopnje potrdilo kot nova člana upniškega odbora, nista osebi, ki ne bi smeli biti člana upniškega odbora po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Kot obid omenjenega drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP in zlorabo procesnih pravic je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva, povzeta v nadaljevanju sklepa.
3.Upnik F. d. o. o. je vložil predlog za spremembo člana upniškega odbora (p. d. 127, 22. 2. 2022). Upnik A. d. o. o. je izgubil aktivno legitimacijo upnika in je sodišče pozvalo upnike, naj dajo volilne predloge za člana upniškega odbora (12. 5. 2022, p. d. 145). Upnik C. C. je 24. 5. 2022 (p. d. 146) obvestil sodišče, da je kupil terjatev upnika B., d. o. o. in da stopa na njegovo mesto kot član upniškega odbora. Iz primerjave oblike vlog p. d. 127 F., d. o. o. in p. d. 146 C. C. je mogoče ugotoviti, da jih je pripravila ista oseba. Prva vloga je bila oddana po pooblaščencu odvetniku G., drugo pa je oddal C. C.neposredno. Sodišče je glasovnici za kandidaturo upnikov v upniškem odboru (p. d. 149 in 150) prejelo isti dan. Upnik H., d. o. o. je obvestil sodišče o prodaji terjatve kmalu po pozivu sodišča za dajanje volilnih predlogov za člana upniškega odbora zaradi izgube aktivne legitimacije upnika B., d. o. o. z dne 9. 11. 2022 (p. d. 146). Sodišče je glasovnice za kandidaturo z dolžnikom povezanih upnikov v upniškem odboru (p. d. 172, 175 in 176) prejelo v razmaku enega dne. Sodišče je glasovnice z dolžnikom povezanih upnikov za glasovanje o volitvah članov upniškega odbora (p. d. 226 do 228) prejelo isti dan. Upnik F., d. o. o., ki ima cca 80 % vseh glasovanih pravic, v glasovnici (p. d. 228) zaradi razkritih povezav z dolžnikom ni glasoval zase, temveč za C. C. in D., d. o. o. Upnik F., o. o. je nasprotoval članstvu z dolžnikom nepovezanega upnika I., d. d. v upniškem odboru (p. d. 233).
4.C. C. je odkupil terjatev družbe B., d. o. o., čeprav je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku gospodarski spor zaradi ugotovitve obstoja slednje (XI Pg 186/2022). V času odkupa terjatev so splošno stečajno maso predstavljale le finančne naložbe dolžnika v poslovne deleže tujih gospodarskih družb, kjer dolžnikovi deleži ne dosegajo kontrolne večine in zato za nakup niso zanimivi (glej otvoritveno poročilo upravitelja, p. d. 113). V trenutku nakupa je terjatev upnika C. C. znašala 2,73 % vseh do tedaj priznanih terjatev v postopku osebnega stečaja (končni seznam preizkušenih terjatev, p. d. 119). C. C. je od upnika B., d. o. o. odkupil sporno terjatev za 5.000,00 EUR. Za upravičenost nakupa bi stečajna masa morala znašati vsaj 183.150,18 EUR (5.000,00 EUR/2,73 %). Notarski zapis o nakupu terjatve je C. C. sklenil na isti dan, ko je sodišče pozvalo upnika na glasovanje o upniškem odboru (p. d. 145). Slednji terjatve torej ni kupil, ker bi zasledoval ekonomski interes, temveč zaradi dolžnikovega interesa, da bo po končanju postopka osebnega stečaja, v katerem dolžnik odpusta obveznosti ni predlagal, svojih obveznosti do upnikov prost, da bo član upniškega odbora postal upnik, ki ga dolžnik obvladuje in za katerega niso podane formalne ovire za članstvo v upniškem odboru po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP.
5.Upnik D., d. o. o. je kupil terjatev cedenta H., d. o. o. 27. 5. 2022 (p. d. 173). Terjatev upnika D., d. o. o. je znašala 0,21 % vseh do tedaj priznanih terjatev v postopku osebnega stečaja. Notarski zapis o nakupu terjatve je bil sklenjen med D. in H. kmalu potem, ko je sodišče pozvalo upnike na glasovanje o upniškem odboru (p. d. 166). Upniku D., d. o. o. je terjatev prodala z dolžnikom povezana družba H., d. o. o. (to je družba iz dolžnikovega koncerna J. ), za katero so podane formalne ovire za vstop v upniški odbor po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Tako D. kot C. C. z nakupom terjatev nista zasledovala ekonomskega interesa. Splošna razdelitvena masa za poplačilo upnika D. bi morala znašati vsaj 714.285,71 EUR (1.500,00 EUR/0,21 %). Vrednost stečajne mase pa nakupa terjatve po ceni 1.500,00 EUIR niti približno ni opravičevala.
6.Tudi F., d. o. o. je odkupil terjatev A., d. o. o. do dolžnika in vložil zahtevo za spremembo člana upniškega odbora (p. d. 127). Vendar je upravitelj razkril povezavo med upnikom F., d. o. o. in dolžnikom (p. d. 231). Čeprav se je dolžnik sprva upiral oblikovanju upniškega odbora, je po tem, ko so družbe F., d. o. o., D. d. o. o. in C. C.odkupile terjatve od prejšnjih upnikov, zavzemal za čimprejšnjo oblikovanje upniškega odbora (p. d. 298).
7.Sicer pa se pritožbeno sodišče še sklicuje na povzetke navedb upnika E., d. d. - v stečaju in upravitelja v izpodbijanem sklepu (2. in 4. točka) ter upnikov C. C. (5. točka) in D., d. o. o. (6. točka).
Pritožba upnika F., d. o. o.
8.Zoper sklep se je upnik F., d. o. o. pravočasno pritožil (p. d. 302) in je smiselno uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma samo odloči tako, da ugovor upnika E., d. d. - v stečaju zavrže.
9.Upravitelj se je izjavil o pritožbi (p. d. 317) in je pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Nadalje je upravitelj še predlagal, da pritožbeno sodišče prekine odločanje o tem postopku in v zvezi z aktivno in pasivno volilno pravico glede volitev v upniški odbor upnikov, ki so povezani z dolžnikom, vloži zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 78. člena in 81. člena do 83. člena ZFPPIPP.
Odločitev pritožbenega sodišča in razlogi
10.Pritožba ni utemeljena.
O procesni legitimaciji upnika E., d. d. - v stečaju
11.Upnik F. (v nadaljevanju pritožnik) najprej uveljavlja, da E., d. d. - v stečaju nima pravnega interesa za vlaganje kakršnihkoli pravnih sredstev v tem postopku, torej tudi ne ugovora, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. V pritožbi uveljavlja enako, kot je navedel že v dopisu z dne 13. 11. 2024 (p. d. 287), da je E., d. d. - v stečaju umaknil tožbo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1048/2023. Zato sodišče prve stopnje ugovora sploh ne bi smelo upoštevati oziroma bi ga moralo zavreči. Sodišče prve stopnje je v 17. točki razlogov pojasnilo, da do dneva odločanja sodišča o ugovoru navedeni upnik tožbe v omenjenem sporu ni umaknil, niti ni obvestil sodišče, da so v celoti poplačane njegove terjatve do dolžnika. Pritožbeno sodišče je v trenutku odločanja o pritožbi iz javno dostopnega posodobljenega končnega seznama prijavljenih in preizkušenih terjatev (p. d. 316, 15. 1. 2025) do dolžnika ugotovilo, da je upnik E., d. d. - v stečaju (pod zaporedno št. 17 ) še vedno naveden kot upnik dolžnika in da iz opomnika na napotitev na pravdo izhaja, da o zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani XI Pg 1048/2023, še ni bilo pravnomočno odločeno. Upnik E., d. d. - v stečaju je imel procesno legitimacijo za vložitev ugovora, ta je podana tudi v času odločanja v pritožbenem postopku. Zato pritožbeni očitek ni utemeljen.
Volitve članov upniškega odbora
12.Volitve članov upniškega odbora tečejo po postopku, ki je določen v 83. členu in v 84. členu ZFPPIPP. Sodišče najprej presoja ali je podana ovira za uvrstitev volilnega predloga na glasovanje po prvem ali drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Enak procesni položaj nastane, če članu upniškega odbora preneha članstvo v upniškem odboru (tretji odstavek 86. člena ZFPPIPP. Prvič ali tekom postopka mora upnik dati predlog za izvolitev člana upniškega odbora, v nadaljevanju pa se izvede glasovanje po osmem in devetem odstavku 83. člena ZFPPIPP. Če obstaja ovira za izvolitev člana upniškega odbora, ne glede ne to ali je to prvi volilni predlog ali je bil vložen zaradi zamenjave člana upniškega odbora, sodišče lahko s sklepom volilni predlog zavrne (šesti odstavek 83. člena ZFPPIPP).
13.Drži, da je bil že izpeljan celoten postopke izvolitve upnikov C. C. in D., d. o. o. kot novih članov upniškega odbora po 84. členu ZFPPIPP. Sklep s katerim sta bila navedena upnika potrjena kot nova člana upniškega odbora dolžnika (p. d. 242, 28. 7. 2023), je bil izdan po višji pravosodni svetovalki. (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP). Po vloženem ugovoru upnika E., d. d. - v stečaju, je sodnica odločala o ugovoru in je spremenila odločitev višje pravosodne svetovalke (3. točka sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP). Sodišče je pri presoji (ne) utemeljenosti ugovora pravilno najprej presojalo izpolnjevanje pogojev za izvolitev predlaganih upnikov po petem odstavku 83. člena ZFPPIPP in je predlog pritožnika in upnika C. C. za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo. Do enakega rezultata bi sodišče prišlo, če bi sklep o izvolitvi upniškega odbora v delu, ki se je nanašal na navedena upnika, spremenilo.
14.Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da formalno ni podana ovira iz drugega odstavka 78. člena tega zakona za izvolitev navedenih upnikov kot članov upniškega odbora, vendar je presojalo, ali je morda prišlo pri oblikovanju volilnih predlogov do zlorabe procesnih pravic. Materialno pravno je sklepalo, da je očitek o zlorabi procesnih pravic utemeljen in je zato odločilo o zavrnitvi volilnega predloga navedenih upnikov. Pritožbeni očitek zmotne uporabe 85. člena in 86. člena ZFPPIPP, ker bi sodišče v ugovornem postopku lahko preizkušalo le (ne)pravilnost izvedbe postopka volitev, ni utemeljen.
15.Sodišče je v 11. točki razlogov pojasnilo, da iz spisa ne izhaja, da bi za konkretna upnika lahko uporabilo drugi odstavek 78. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje upniku članstvo v upniškem odboru, če obstojijo zakonski dejanski stanovi iz 1. do 8. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. 1 V 13. točki razlogov pa je sodi610e prve stopnje pojasnilo, da je obid omejitev iz drugega odstavka 78. 0dleka ZFPPIPP mo7eno prepre0diti s trditvami o obstoju okoli610in in dejstev, ki ka7ejo na zlorabo procesnih pravic. Prito7ebni o0ditek, da sta si 11. in 13. to0dka sami med sabo v nasprotju, in da je podana smiselno uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kr61itev po 14. to0dki drugega odstavka 339. 0dle ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. 0dle ZFPPIPP, ni utemeljen.
16.Sodi610e prve stopnje je uporabilo dolo0dbe Ustave RS in zakona ter pri tem pojasnilo, da 0de se civilnopravna zadeva ne da re61iti na temelju veljavnih predpisov, upo61teva predpise, ki urejajo podobne primere (3. 0dlen Zakona o sodi0dih, ZS). Pri tem je treba izhajati iz namena zakona in na0del, ki imajo 61ir61i pomen. Le v tem obsegu se je sklicevalo na sklep Vi61jega sodi0da v Ljubljani Cst 688/2017 z dne 5. 12. 2017. Ni 1lo za uporabo nobene analogije z dejanskim stanjem, ki je bilo v navedenem ste0dajnem postopku druga0dno. Gre namre01 za odgovor na na0delno vpra61anje, kako mora ravnati sodi610e v konkretnem primeru, 0de nima neposredne zakonske podlage za odlo0ditev, vendar pa vsa opisana ravnanja upnikov lahko ka7ejo na zlorabo procesnih pravic in na usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti zaradi mo7enosti sodelovanja v upni61kem odboru.
17.Sodi610e ni prito7eniku kot upniku odreklo aktivne volilne pravice in je presojalo volilni predlog za izvolitev navedenih upnikov kot 0dlanov upni61kega odbora. Zakon namre01 le za pasivno volilno pravico dolo0da, da mora sodi610e pred uvrstitvijo volilnega predloga na glasovanje najprej preizkusiti obstoj ovire za izvolitev. Zato je tudi prito7ebno sodi610e vsebinsko presojalo (ne) utemeljenost prito7enikove prito7ebe. Prito7ebno sodi610e ni zaznalo neustavnosti polo7aja upnika, ki ob pogojih dolo0denih v prvem odstavku 82. 0dle ZFPPIPP, predlaga oblikovanje upni61kega odbora. Ob ustrezni trditveni podlagi, je vedno mo7eno sodi610u ponuditi v presojo zlorabo procesnih pravic stranke.
18.Prito7enik se sklicuje na sodno prakso izvr61ilnega sodi610da o zlorabi procesnih pravic in teoreti0dnih izhodi610dih, ki jih mora sodi610e upo61tevati, s 0dem se strinja tudi prito7ebno sodi610e. 2 Vendar so v nadaljevanju uveljavljani prito7ebni razlogi, da je sodi610e prve stopnje nekritično sledilo pojasnilom upravitelja, na konkretni ravni povsem posplo61eni. Prito7enik je izpostavil le ekonomski interes, ki je vodil upnika k nakupu terjatev primarnih upnikov in zatrjeval zlorabo procesnih pravic ste0dajnih upraviteljev v ste0dajnem postopku nad vlagateljem ugovora E., d. d. - v ste0daju in v tem postopku. Na prvi pogled se lahko res zdi, da upnik kupuje terjatve drugih upnikov le zaradi uresni0devanja ekonomskega interesa in zasledovanja dobi0dka. Sodi610e je v 10. to0dki razlogov povzelo vsa ravnanja navedenih upnikov, podkrepljena z dokazi, ki tvorijo sklenjen indi0dni krog in jih prito7enik kot celoto ni uspel izpodbiti. Zato ni utemeljen niti prito7ebni o0ditek, da sodi610e za opis navedenih okoli610in ni izvedlo nobenega dokaza in, da je nekritično sledilo pojasnilom upravitelja.
19.Prito7ebno sodi610e je sledilo tudi pojasnilu upravitelja, ki je v celoti povzel dosedanje delovanje navedenih upnikov v postopku in se skliceval tudi na vsa doslej poslana poro0dila sodi610du v tem postopku. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi izhaja (0deprav vsega sodi610e ni povzemalo v razloge te odlo0dbe, kar tudi ni bilo potrebno), da je sledilo upravitelju, ki je podprl o0dITke vlagatelja ugovora, da je 61lo za usklajeno delovanje navedenih upnikov. Vstop z dol7enikom povezanih upnikov v upni61ki odbor bi bil v neposrednem nasprotju z na0delom enakega obravnavanja upnikov (46. 0dlen ZFPPIPP), na0delom zagotavljanja najbol61ih pogojev za pla0dilo upnikov (47. 0dlen ZFPPIPP) in na0delom hitrosti postopka (48. 0dlen ZFPPIPP). Kot bistveno prito7ebno sodi610e prepoznava, da bi lahko z vstopom navedenih upnikov v upni61ki odbor, dva izmed treh upnikov (tretja upnica je Republika Slovenija) po 119.a 0dlenu ZFPPIPP zahtevala glasovanje upnikov o razre61itvi upravitelja. Razre61itev imenovanega upravitelja na podlagi odlo0ditve ve0dine upnikov in imenovanju novega upravitelja po 119.a 0dlenu ZFPPIPP je popolnoma v rokah upnikov, ki odlo0dajo v skladu s 0detrtim odstavkom 119.a 0dlena ZFPPIPP. 3 V skladu s 61estim odstavkom 119.a 0dlena ZFPPIPP je s prito7ebo proti sklepu iz petega odstavka tega 0dlena dovoljeno izpodbijati samo na0din izra0dunavanja ve0dine in da je bila za upravitelja imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje.
20.Tak61na ureditev pa prakti0dno omogo0da upnikom, ki imajo zadostni znesek terjatev, da upravitelja razre61ijo. V tej povezavi je treba upo61tevati tudi kar je sodi610e pojasnilo v 4. to0dki razlogov, da bi lahko z ve0dino dosegli 61ikaniranje dela upravitelja, na primer prodajo finan0dnih nalo7eb dol7enika, prodajo skritega premo7enja dol7enika, najdenega v Dominikanski republiki (p. d. 165 in 207) ter 61e druge morebitne aktivnosti upravitelja pri odkrivanju skritega premo7enja dol7enika. Prito7ebno sodi610e le kot dodatne razloge 61e dodaja, da je upravitelj vse okoli610cine, ki ka7ejo na usklajeno ravnanje dol7enika z navedenima upnikom in prito7enikom ponovno iz podatkov spisa povzel v odgovoru na prito7ebo (p. d. 317). Med drugim so bistvene te, da dol7enik ni vlo7eil predloga za odpust obveznosti, ki je znotraj postopka osebnega ste0daja bistven za dol7enikov polo7aj, ker se bo z upniki o popla0dilu njegovih obveznosti pogovarjal sam, da ima v tujini premo7enje, vendar upravitelju tega premo7enja ne bo razkril. Upravitelj je dosegel priznanje sklepa o za0detku postopka osebnega ste0daja nad dol7enikom v Dominikanski republiki, kjer ima dol7enik prijavljeno stalno prebivali610de in je bila pri nepremi0dinah dol7enika vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Navedenim ugotovitvam sodi610e prve stopnje, ki jih je povzelo tudi v 4. to0dki razlogov pa prito7enik konkretizirano ne nasprotuje. O delovanju upnikov in zlorabi procesnih pravic je 7ee odlo0dalo vi61je sodi610de s sklepom Cst 222/2022 z dne 21. 7. 2022 v ste0dajnem postopku nad dru7ebo E., d. d. (St ...), v katerem je bil dol7enik direktor, preden je bil nad dru7ebo za0det ste0dajni postopek. V tej zadevi pa je bila potrjena odlo0ditev sodi610a prve stopnje o zavrnitvi predloga prito7enika kot upnika za vstop v upni61ki odbor v ste0dajnem postopku nad dru7ebo E., d. d.
21.Na0dinu delovanja navedenih upnikov ni mogo0de nuditi pravnega varstva. Prito7ebno sodi610e pa ni sledilo predlogu upravitelja za prekinitev postopka in vlo7eitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 78. 0dlena, 81. 0dlena, 82. 0dlena in 83. 0dle ZFPPIPP. Z zadnjo zakonsko spremembo 78. 0dlena ZFPPIPP je namre0d mogo0de prepre0diti vstop upnikov v upni61ki odbor, ki so pridobili terjatev od osebe iz 1. do 5. to0dke drugega odstavka 78. 0dlena ZFPPIPP. Kot je pojasnjeno v prejšnjih to0dkah je bistveno, 0de je mogo0de ugotoviti zlorabo procesnih pravic, da sodi610e prepre0di vstop upnikom, ki kandidirajo za 0dlana upni61kega odbora.
22.Prito7ebno sodi610e je odgovorilo na pravno odlo0dilne prito7ebne razloge (prvi odstavek 360. 0dlena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. 0dlena ZFPPIPP). Ker prito7ebni razlogi niso podani, je prito7ebno sodi610e potem, ko je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kr61itev (drugi odstavek 350. 0dlena, 366. 0dlen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. 0dlena ZFPPIPP), neutemeljeno prito7ebo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. to0dka 365. 0dlena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. 0dlena ZFPPIPP).
-------------------------------
18. točka 78. člena ZFPPIPP je bila dodana z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H, Ur. l. RS 102/2023), ki je začela veljati 1. 11. 2023, vendar se po prvem odstavku 137. člena ZFPPIPP postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona dokončajo po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Omenjeni postopek osebnega stečaja se je začel 3. 6. 2021 (p.d. 50, pravnomočen sklep 20. 7. 2021).
2VSL Sklep III Ip 802/2018, 18. 4. 2018.
3Četrti odstavek 119.a člena ZFPPIPP določa: Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona. Takšen položaj pritožnik po pojasnilu upravitelja ima, ker pritožnikova terjatev obsega 80% vseh terjatev (točka 2 odgovora na pritožbo, p. d. 317).
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 46, 47, 48, 53, 53/3, 53/7, 53/7-3, 57, 78, 78/2, 81, 82, 82/1, 83, 83/5, 84, 86, 86/3, 86/5, 86/8, 86/9, 119a Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 3
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.