Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razumevanje pomena določbe četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 dopolnjuje besedna razlaga tretjega odstavka 104. člena Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020. Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti in vložitev zahtevka za izplačilo do največ 12 mesecev iz Uredbe se namreč nanaša samo na en zahtevek, ki ga ni mogoče podaljšati za več kot 12 mesecev, seveda ob upoštevanju datuma zaključka naložbe določenega v Javnem razpisu. Navedeno pomeni, da ima tožeča stranka pravico do vložitve največ dveh zahtevkov za spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, vsak zahtevek pa je časovno omejen z določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe.
I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33141-2012/2016/15 z dne 9. 5. 2018 se v izpodbijani 2. točki izreka odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške revizijskega in tega postopka v znesku 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 9. 5. 2018 v 1. točki izreka odločila, da se zahtevku za spremembo obveznosti določenih v odločbi št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, ki ga je vložila stranka A. d.o.o. delno ugodi. V 2. točki izreka je odločila, da se zahtevku o podaljšanju roka zaključka naložbe navedenega v 2. točki izreka odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 ne ugodi in v 3. točki, da se dovoli izvedba manjših sprememb zamenjava opreme in sprememba gradbeno obrtniških del, ki natančneje izhajajo iz zahtevka za spremembo obveznosti z dne 9. 4. 2018 ter v 4. točki, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.
2. Tožena stranka je pojasnila, da je bila stranki z odločbo o pravici do sredstev št. 33141/2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 odobrena vloga za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz Podukrepa št. 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016 (v nadaljevanju Javni razpis). Sredstva so se stranki odobrila po postopku in pogojih navedenih v Uredbi o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020 (v nadaljevanju Uredba) in v Javnem razpisu.
3. Pojasnila je, da je 9. 4. 2018 stranka predlagala spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev ter spremembo obveznosti določene v odločbi z dne 29. 12. 2016. Na podlagi določbe 54. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) in v skladu z določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe, lahko stranka vloži obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti določenih v odločbi o pravici do sredstev oziroma predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov ter izplačilo sredstev, po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti. Stranka je zaprosila za podaljšanje roka zaključka investicije do 31. 5. 2019, ker je zaradi izrednih razmer, pritožbe že izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje št. 351-36/2016-5 (131079) z dne 15. 2. 2016 morala gradnjo, ki je predmet naložbe, ustaviti.
4. V nadaljevanju je tožena stranka povzela vsebino dokumentacije priložene k prošnji o podaljšanju roka ter ugotovila, da je bila stranki z odločbo št. 33141-2012/2016/9 z dne 19. 6. 2017 za navedeno investicijo že podaljšana dinamika vlaganja zahtevka, zato je stranka že presegla možnosti podaljšanja časovne dinamike, kot to določa tretji odstavek 104. člena Uredbe. Iz tega razloga se je prošnja stranke za ponovno podaljšanje datuma določenega za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev zavrnila, kot je to določeno v 2. točki izreka te odločbe. Prav tako je tožena stranka pojasnila, da izrednih razmer s katerimi je stranka utemeljevala vlogo za spremembo časovne dinamike ne more šteti kot višjo silo, ki je določena v skladu 109. členom Uredbe.
5. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevek za podaljšanje roka zaključka naložbe navedenega v 2. točki izreka odločbe z dne 29. 12. 2016. Prepričana je, da je bil zahtevek zavrnjen neutemeljeno. Navedeni pravni akt je nezakonit, ker si je upravni organ napačno tolmačil predpis in posledično kršil materialno pravo.
6. Tožeča stranka je uvodoma povzela postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za zaključek naložbe in pridobitev že odobrenih sredstev in obnovo postopka pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Pojasnila je, da je 15. 2. 2016 pridobila gradbeno dovoljenje št. 351-36/2016-5 za prezidavo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti dela obstoječe poslovne stavbe (razširitev obstoječih prostorov za predelavo mesa) zgrajene na parc. št. 1 in 2 obe k.o. ... in po njegovi pravnomočnosti dne 12. 5. 2016 vložila popolno dokumentacijo za dodelitev sredstev, ki so ji bila odobrena z odločbo z dne 29. 12. 2016. V vmesnem času je lastnica sosednje nepremičnine, družba B., d.o.o., zahtevala obnovo postopka gradbenega dovoljenja. Vložila jo je 20. 5. 2016 in dopolnila 24. in 27. 5. 2016. Glede na to, da je postopek obnove gradbenega dovoljenja zaustavil investicijo in tožeča stranka ni mogla nadaljevati z gradnjo in dokončati investicije in posledično ne vložiti zahtevka za izplačilo sredstev do predvidenega roka, je bila prisiljena dne 9. 4. 2018 vložiti prošnjo za spremembo dinamike vlaganj.
7. Tožeča stranka vztraja, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo. Izhajala je namreč iz stališča, da lahko tožeča stranka prosi za podaljšanje dinamike vlaganja zahtevka samo enkrat oziroma samo enkrat podaljša zaključek investicije, torej je nepravilno uporabila določbo 104. člena Uredbe. Tolmačiti bi jo morala v povezavi z določbo 54. člena ZKme-1, zato sodišču predlaga odpravo izpodbijane točke izreka in povrnitev stroškov postopka.
8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja, da je bila njena razlaga določbe prvega odstavka 54. člena ZKme-1 ter določbe 104. člena Uredbe pravilna, zato je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi drugega zahtevka za spremembo časovne dinamike vlaganje zahtevka za izplačilo. Rok za vložitev zahtevka za izplačilo je bil enkrat že podaljšan za 12 mesecev, iz 31. 5. 2017 na 31. 5. 2018. Glede na navedeno sodišču predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.
K I. točki izreka:
9. Tožba je utemeljena.
10. Sodišče na podlagi dne 11. 2. 2021 izvedene glavne obravnave ugotavlja, da med strankama tega spora dejanske okoliščine, na katerih temelji izpodbijana odločitev niso sporne. Tako ni sporno, da so bila z odločbo o pravici do sredstev št. 33141/2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 tožeči stranki odobrena nepovratna sredstva za sofinanciranje iz Podukrepa št. 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016, na podlagi določb ZKme-1 in Uredbe in določeno, da mora biti zahtevek za izplačilo, skupaj s prilogami, vložen na način opredeljen v Javnem razpisu in skladno s časovno dinamiko, ki je bila določena z datumom 31. 5. 2017. Prav tako v zadevi ni sporno, da je tožeča stranka 13. 4. 2017 vložila zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev določenih v odločbi št. 33141/2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 in da je tožena stranka zahtevi ugodila tako, da je dne 19. 6. 2017 izdala odločbo, s katero je zahtevku za spremembo obveznosti ugodila in odločila, da mora biti zahtevek za izplačilo, skupaj s prilogami, vložen na način opredeljen v Javnem razpisu in skladno s časovno dinamiko do 31. 5. 2018. 11. V nadaljevanju sodišče sodišče ugotavlja tudi, da med strankama ni sporno niti dejstvo, da je tožeča stranka dne 9. 4. 2018 vložila novo zahtevo za spremembo časovne dinamike in o spremembi investicije (slednja ni sporna). Sodišče pripominja, da je bila zahteva vložena v roku iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1, 104. člena Uredbe in skladno s 17. točko 7. poglavja Javnega razpisa, torej pravočasno, sporno pa je, ali je tožena stranka pravilno uporabila določbo četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 in določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe.
12. Pravno podlago za odločanje v obravnavani zadevi torej predstavljajo določba četrtega odstavka 54. člena ZKme-1, ki določa, da obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti iz prvega odstavka tega člena lahko stranka vloži največ dvakrat pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev. Prvi odstavek 54. člena ZKme-1 pa kot pogoj za vložitev obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, veže na že izdano odločbo o pravici do sredstev in pogoj, da je obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti vložen pred potekom roka za izločitev obveznosti iz predpisov, Javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev.
13. Sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1 izpolnjeni, ker je bila dne 29. 12. 2016 že izdana odločba o pravici do sredstev, prav tako pa je bil zahtevek z dne 9. 4. 2018 za spremembo časovne dinamike vložen pred potekom roka za izpolnitev obveznosti, ki je bil določen z odločbo z dne 19. 6. 2017. V tej zvezi sodišče pojasnjuje, da je iz odločbe o pravici do sredstev z dne 29. 12. 2016 razvidno, da je v 2. točki izreka določen en zahtevek za izplačilo sredstev oziroma datum vložitve zahtevka, kar pomeni, da mora biti skladno s tretjim odstavkom 102. člena Uredbe in 3. točko 13. poglavja (Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevkov za predplačilo) naložba zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev in plačani vsi računi.
14. Ker je torej pogoj iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1, ki med strankama tega spora ni sporen, izpolnjen, sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da iz določbe četrtega odstavka 54. člena izrecno izhaja možnost vložitve obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti iz prvega odstavka tega člena največ dvakrat. Gre za določbo, ki je bila vnesena v zakon z novelo Zakona o kmetijstvu leta 2017. Iz zakonodajnega gradiva (Poročevalec z dne 3. 3. 2017) izhaja, da je bil namen sprejema četrtega odstavka 54. člena v omejitvi vlaganja zahtevkov za spremembo obveznosti. Iz predlaganega zakonodajnega gradiva izhaja tudi, da so bile tovrstne omejitve že določene v podzakonskih predpisih, vendar je z vidika pristojnosti za urejanje pravic in obveznosti pravilneje, da se uredijo v zakonu. Predlagatelj zakona je pojasnil tudi, da je določba o omejitvi spremembe obveznosti (dvakrat), oblikovana na podlagi podatkov o tem, kolikokrat so stranke v preteklem programskem obdobju povprečno zaprošale za spremembo obveznosti.
15. Časovno dinamiko vlaganja zahtevka za izplačilo pa opredeljuje tudi določba 104. člena Uredbe. Določa, da lahko upravičenec predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev in obenem določa, da upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo določene v odločbi o pravici do sredstev v skladu s 54. členom Zakona, ki ureja kmetijstvo ter da lahko ARSKTRP podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma zaključka naložbe določenega v Javnem razpisu.
16. Sodišče je že pojasnilo, da datum zaključka naložbe v zadevi ni sporen, ker ga Javni razpis (en zahtevek) veže na datum zahteve za izplačilo sredstev, torej mora biti naložba v primeru enega zahtevka zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev (3. točka 13. poglavja Javnega razpisa). Sodišče v nadaljevanju ugotavlja tudi, da Javni razpis obe relevantni odločbi za odločanje povzema v 17. točki 7. poglavja (Obveznosti upravičenca) Javnega razpisa.
17. Po presoji sodišča je razlaga določbe tretjega odstavka 104. člena Uredbe v povezavi z določbo četrtega odstavka 54. člena Zkme-1, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev v nasprotju z namensko razlago določbe ZKme-1 in Uredbe. To razlago in s tem razumevanje pomena določbe četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 dopolnjuje besedna razlaga tretjega odstavka 104. člena Uredbe. Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti in vložitev zahtevka za izplačilo do največ 12 mesecev iz Uredbe se namreč nanaša samo na en zahtevek, ki ga ni mogoče podaljšati za največ kot 12 mesecev, seveda ob upoštevanju datuma zaključka naložbe določenega v Javnem razpisu. Navedeno pomeni, da ima tožeča stranka v primeru izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1 in prvega odstavka 104. člena Uredbe ter upoštevanju pogoja iz 3. točke 13. poglavja Javnega razpisa pravico do vložitve največ dveh zahtevkov za spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, vsak zahtevek pa je časovno omejen z določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe.
18. Ker je zaradi napačne uporabe določbe četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 v povezavi s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe bila odločitev tožene stranke nepravilna in na podlagi navedenega tožba utemeljena, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odloči o zadevi.
K II. točki izreka: Ker je tožnik s tožbo uspel, je bilo treba odločiti tudi o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov. Priglašene stroške za tožbo je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 385 EUR, povečano za 22 % DDV, torej skupaj 469,70 EUR. Tožena stranka jih je tožeči stranki povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. Plačana sodna taksa pa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožnici po uradni dolžnosti