U-I-292/98

16. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jureta Porente iz Ljubljane na seji dne 16. marca 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 36. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 39/97) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik navaja, da je kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca vložil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki so med sredstvi družbenega podjetja, in da je upravni organ na njegovo zahtevo izdal začasno odredbo na podlagi določb Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. - v nadaljevanju: ZLPP). V konkretnem primeru pa naj bi bil nad zavezanim družbenim podjetjem uveden stečajni postopek, v katerem naj bi pobudnik pravočasno prijavil svojo terjatev iz naslova denacionalizacije, a naj bi bil napoten na vložitev tožbe za ugotovitev izločitvene pravice. Ne glede na obstoj izločitvene pravde naj bi stečajni senat na javni dražbi v stečajnem postopku prodal nepremičnine in s tem prejudiciral končno rešitev denacionalizacijske zadeve. Pobudnik meni, da izpodbijana določba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL-A) denacionalizacijskim upravičencem, ki so pravočasno zavarovali svoj zahtevek z začasno odredbo po ZLPP, priznava poseben status, vendar pa naj bi bila ta določba nejasna, ker naj ne bi reševala vprašanja njihovega statusa v primeru, če je sodišče kljub začasni odredbi nepremičnino prodalo tretji osebi.

2.Taka pomanjkljiva zakonska ureditev naj bi bila v neskladju z načeli pravne države, zlasti z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave), kršena pa naj bi bila tudi pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave). Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da določba prvega odstavka 36. člena ZPPSL-A ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da poseben status upnika le-temu daje položaj izločitvenega upnika, ki mu pripadajo stvari v naravi, ne glede na to, ali jih je sodišče prodalo v stečajnem postopku, oziroma da je določba v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da poseben položaj ne daje denacionalizacijskemu upravičencu izločitvene pravice in ne omogoča odprave kršitev, storjenih pred uveljavitvijo izpodbijane določbe, in ne nalaga obveznosti sodišču, da takšno prodajo razveljavi.

B.

3.Prvi odstavek 36. člena ZPPSL-A določa, da imajo upravičenci iz Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen), ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke po določbah ZLPP, v stečajnem postopku nad podjetji z družbenim kapitalom poseben status. Drugi odstavek istega člena določa, da se v teh primerih zavarovana sredstva popišejo in izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Tretji odstavek pa ureja primere, ko je zavarovan lastninski delež na družbenem kapitalu podjetja.

4.Formalno je pobudnikov predlog oblikovan kot predlog za izdajo interpretacijske odločbe, ki pa jo Ustavno sodišče izda, če se izpodbijana norma v praksi lahko razume in uporablja na več načinov, od katerih so nekateri ustavno dopustni, drugi pa ne. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Po svoji vsebini se pobuda namreč nanaša na zatrjevanje neustavnosti izpodbijane določbe, ker ne določa, da bi moral imeti denacionalizacijski upravičenec v stečajnem postopku položaj izločitvenega upnika že pred uveljavitvijo ZPPSL-A.

5.Če so bile stvari z začasno odredbo, izdano na podlagi ZLPP, izločene, ne morejo predstavljati premoženja, ki ga podjetje v stečaju ima v smislu določbe 104. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96 - odl.US, 39/97 in 52/99 - v nadaljevanju: ZPPSL). Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-278/96 z dne 16. 9. 1997 (OdlUS VI, 114), ki ga navaja tudi pobudnik, ugotovilo, da glede na to, da so roki za vložitev predlogov za izdajo začasne odredbe po členih 11 do 13 ZLPP iztekli že v letu 1993, ne more biti nobenega dvoma o tem, da določba 36. člena ZPPSL-A velja tudi za primere, ko so bile odločbe o začasnih odredbah izdane pred njegovo uveljavitvijo. Izpodbijana določba je torej jasna in samo izrecno določa takšne pravne posledice začasne odredbe, kakršne izhajajo iz pravilne pravne razlage že prej sprejetih določb ZLPP. Poleg tega ureja postopek, v katerem se zagotovi izvršitev pravice denacionalizacijskega upravičenca v tem posebnem primeru, ko kolidirajo trije postopki: lastninsko preoblikovanje, stečaj in denacionalizacija. Pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca je tako z ZPPSL-A v celoti varovan. Morebitna okoliščina, da sodišče v konkretnem primeru ni upoštevalo navedenih določb, pa ne more vplivati na skladnost določb 36. člena ZPPSL-A z Ustavo.

6.Na neustavnost izpodbijane določbe tudi ne more vplivati zatrjevana okoliščina prodaje nepremičnine na javni dražbi ob hkratnem obstoju izločitvene pravde. ZPPSL namreč vsebuje tudi določbe, s katerimi zagotavlja varstvo izločitvenih upnikov.

7.Tako četrti odstavek 149. člena določa, da stečajni upravitelj ne more prodati dela premoženja, na katerem upnik uveljavlja izločitveno pravico (če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico in pravočasno začel postopek iz drugega odstavka 143. člena tega zakona), dokler upnikov izločitveni zahtevek ni pravnomočno zavrnjen.

8.Pobuda je očitno neutemeljena tudi glede zatrjevanja neustavnosti izpodbijane določbe iz razloga, ker ne predvideva možnosti, da bi sodišče prodaje nepremičnin na javnih dražbah v stečajnih postopkih, končanih pred uveljavitvijo ZPPSL-A, razveljavilo. Taka ureditev bi namreč posegla v ureditev javne dražbe kot enega temeljnih institutov stečajnega postopka, ki temelji na sistemski ureditvi pridobitve lastninske pravice na originaren način. Ker naj bi opisana ureditev veljala za primere, ko so kupci na tak način lastninsko pravico pridobili že pred uveljavitvijo ZPPSL-A, pa bi bila naknadna določitev izpodbojnosti oziroma ničnosti prodaje tudi v nasprotju s 155. členom Ustave, ker bi posegla v pridobljene pravice kupcev oziroma zdražiteljev.

9.Iz navedenega je razvidno, da problem, zaradi katerega pobudnik vlaga pobudo, ni v izpodbijani določbi in njeni nejasnosti o posebnem statusu denacionalizacijskega upravičenca, temveč v morebitni napačni uporabi izpodbijanega člena oziroma v morebitni napačni pravni razlagi določb ZLPP v konkretnem postopku, v katerem naj bi po vložitvi zahteve za denacionalizacijo in po izdani začasni odredbi s prodajo nepremičnine na javni dražbi nastala ovira za vračanje podržavljene nepremičnine v naravi. Ravnanja v posamičnem primeru pa ni mogoče presojati v okviru postopka za oceno ustavnosti predpisa, morebitne ugovore oziroma zahtevke v zvezi s tem mora pobudnik uveljavljati v ustreznem sodnem postopku.

10.Glede na navedeno je torej pobuda očitno neutemeljena. Zato jo je bilo treba zavrniti.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen