Jedro

V primeru, ko se plačilni nalog izda na podlagi osebne zaznave uradne osebe prekrškovnega organa ugotovitve prekrška z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, ima storilec možnost pripomb pred podpisom plačilni nalog, sicer pa je njegova pravica do izjave zagotovljena v postopku z zahtevo za sodno varstvo (ZSV).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR v roku in na način, kot bo določen v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo plačilni nalog Postaje prometne policije (PPP) Celje z dne 21. 1. 2021 ter ugotovilo, da je storilec zavezanec za plačilo sodne takse v višini 90,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom z dne 21. 1. 2021 storilec bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP, ki ga je storil s tem, ko je dne 21. 1. 2021 ob 14.55 uri vozil osebni avtomobil v naselju ..., pri tem pa je med vožnjo v rokah držal mobilni telefon in gledal v njega, kar so opazili policisti PPP Celje, ki so takrat opravljali nadzor prometa na navedeni lokaciji in so kršitev voznika neposredno zaznali. Izrečena mu je bila globa v višini 250,00 EUR in 3 kazenske točke (KT).

5. Glede na trditve v storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV), da očitanega prekrška ni storil, kar je povedal že policistoma na kraju ustavitve, da prekrškovni organ nima nobenega materialnega dokaza o tem ter da bo sam predložil izpisek klicev, iz katerega bo razvidno da kritičnega dne ob kritičnem času med vožnjo ni uporabljal mobilnega telefona, je sodišče prve stopnje zgolj vpogledalo v listinske dokaze predmetne zadeve in z gotovostjo ugotovilo, da je storilec dne 21. 1. 2021 on 14: 55 uri med vožnjo v rokah držal mobilni telefon in gledal v njega, kar sta osebno zaznala policista, da je zato policijska patrulja zapeljala za njim, ga ustavila, mu predočila prekršek in izdano obvestilo o prekršku ter mu izdala plačilni nalog.

6. Sladno z določbo prvega odstavka 57. člena ZP-1 se plačilni nalog (PN) izda, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Plačilni nalog se kršitelju, če je ta navzoč, vroči takoj na kraju prekrška. Ob vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati ustno predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu.

Ko iz razlogov sodišča prve stopnje in listin v spisu izhaja (opis dejanskega stanja), da sta policista prekršek osebno zaznala, s čimer je bil storilec glede na navedbe v njegovi ZSV seznanjen ob sami ustavitvi na kraju prekrška, so pritožbeni očitki, da za izdajo PN prekrškovni organ ni imel zakonitih dokazov, neutemeljeni, saj izdajo PN na podlagi osebne zaznave prekrška s strani uradne osebe prekrškovnega organa dovoljuje prvi odstavek 55. člena ZP-1. 7. Kot pojasnjeno, v predmetni zadevi z ZSV izpodbijani PN ni bil izdan na podlagi 55. člena ZP-1 (z zbiranjem dokazov o prekršku s strani prekrškovnega organa) temveč na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1, zato so pritožbene trditve, da storilcu na kraju prekrška prekrškovni organ ni dal možnosti izjave, neutemeljene. Iz določbe prvega odstavka 57. člena ZP-1 namreč ne izhaja storilčeva pravica do izjave, saj se storilcu v tem primeru PN vroči kar na kraju prekrška.

V primeru, ko se PN izda na podlagi osebne zaznave uradne osebe prekrškovnega organa ugotovitve prekrška z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, ima storilec možnost pripomb pred podpisom PN, sicer pa je njegova pravica do izjave zagotovljena v postopku z zahtevo za sodno varstvo (ZSV). V tem postopku se PN preizkuša v mejah razlogov iz ZSV, uradni preizkus PN pa je omejen le na nekatere kršitve postopka in na kršitve materialnih določb zakona, ki določa prekršek. Res je pravica do (neposrednega) zaslišanja in do ustne obravnave pomemben del pravice do poštenega sojenja, vendar je ta pravica namenjena uresničevanju pravice do izjave in ni sama sebi namen. Kršitelj je pravico do izjave imel in jo je tudi izkoristil z vložitvijo ZSV. Sodišče prve stopnje pa se je do vseh odločilnih navedb kršitelja opredelilo. Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o ZSV dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da storilec v ZSV uspe vzbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel. Ob tem, ko je storilec neuporabo mobilnega telefona med vožnjo želel dokazovati z izpisom telefonskih klicev za kritičen dan, ki ga glede na razloge sodišča prve stopnje niti ni predložil, kot se je zavezal v ZSV, izvedbe drugih dokazov pa ni predlagal, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dokaznega postopka ni sklenilo dopolniti. Pravilno je namreč pojasnilo storilcu, da ni pomembno, ali je v opisanih krajevnih in časovnih okoliščinah opravil ali prejel kakšen telefonski klic, kar bi lahko izkazoval z izpiskom telefonskih klicev, temveč je relevanten kakršenkoli način uporabe mobilnega telefona, ki je v sodobnih časih računalnik v malem.

8. Glede na listine spisa sodišče prve stopnje ni podvomilo v zaznavo policistov, izhajajočo iz opisa dejanskega stanja, da je storilec med vožnjo v rokah držal in gledal v telefon. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki je po prepričanju pritožbenega sodišča logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o ZSV presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je v rokah držal in uporabljal telefon. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.

9. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je storilcu dokazano, da je med vožnjo v rokah držal mobilni telefon in s tem izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška, mu je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno očitalo, da je pri tem ravnal z eventualnim naklepom. Ker je nadalje ugotovilo tudi, da je bila storilcu izrečena globa v predpisani višini, je pravilno in utemeljeno zavrnilo storilčevo ZSV zoper izpodbijani plačilni nalog in slednjega potrdilo.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR, ki jih mora plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.