Jedro

Spregled pravne osebnosti ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih. Zato je zloraba pravne osebe temelj in bistveni razlog za uporabo tega instituta.

Dejanski stan spregleda pravne osebnosti ni podan v primeru prenosa zgolj majhnega dela poslovanja brez kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi pomenile zlorabo pravne osebnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom: - v I. točki izreka vzelo na znanje delni umik tožbe in postopek v tem delu ustavilo; - v II. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Toženca Š. P. in A. P. sta dolžna nerazdelno tožniku S. d.d. plačati znesek 17.437,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12.924,13 EUR od dne 8. 9. 2010 dalje do plačila v roku 15 dni, pod izvršbo.

2. Toženca Š. P. in A. P. sta dolžna nerazdelno tožniku S. povrniti njegove pravdne stroške v roku 15 dni od dneva prejema sodne odločbe o njihovi odmeri, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.“ - v III. točki izreka odločilo, da je dolžna tožeča stranka v roku 15 dni toženima strankama nerazdelno povrniti njune pravdne stroške v višini 1.479,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Proti sodbi (II. in III. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je na podlagi spregleda pravne osebnosti (1) od tožencev, sedanje družbenice in nekdanjega družbenika družbe P. d.o.o. (2), zahtevala plačilo judikatne terjatve, ki jo ima do te plačilno nesposobne družbe. Tožbeni zahtevek je utemeljevala na trditvah, da se je premoženje družbe P. d.o.o. zmanjšalo tako, da je prva toženka ustanovila novo družbo P.S., d.o.o. (3) ter nanjo prenesla precejšnji del poslovanja in sredstva, ki jih je družba uporabljala za opravljanje svojih dejavnosti, in sicer najmanj osnovna sredstva ter nabor poslovnih partnerjev, s čimer je dobila bistveno ugodnejši izhodiščni položaj, kot bi ga drugače imela novoustanovljena družba; ob tem je družba P.S. d.o.o. pridobila korist, v zameno pa družba P. d.o.o. ni prejela ničesar (4). Sodišče prve stopnje je v bistvenem ugotovilo, da 1) nova družba P.S. d.o.o. ni ustvarjala čistega dobička od poslovanja, zato od zatrjevanega prenosa sredstev ni mogla imeti nobene koristi, 2) tožeča stranka prenosa poslovnih partnerjev ni dokazala, 3) so bile trditve tožeče stranke o domnevni zlorabi presplošne, niti iz njih ne izhaja huda zloraba ter 4) dejavnosti obeh družb nista enaki, niti sorodni, kvečjemu je dejavnost družbe P.S. d.o.o. zajeta v zelo majhnem segmentu celotne dejavnosti družbe P. d.o.o.. Zato je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala koristi družbenikov ali druge osebe kot predpostavke za spregled pravne osebnosti po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1 (5) in tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Pritožnik opisano odločitev graja. Pravilno navaja, da mora biti za spregled pravne osebnosti podana kakršnakoli korist družbenika ali druge osebe, ki so ji družbeniki namenili korist. Ta se lahko odraža kot pridobitev premoženjske vrednosti ali kot opustitev zmanjšanja premoženja, do katerega bi sicer moralo priti (6). Korist je torej lahko ovrednotena tudi z manjšo vrednostjo čiste izgube. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je presoja sodišča prve stopnje o prihodkih kot irelevantni kategoriji za presojo finančnega položaja družbe ter le čistemu dobičku kot izkazu koristi materialnopravno zmotna. Kljub temu pa je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča trditvena podlaga tožeče stranke presplošna in premalo konkretizirana, da bi lahko utemeljila odgovornost tožencev na podlagi spregleda pravne osebnosti.

7. Institut spregleda pravne osebnosti je, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, uporaben le v izjemnih primerih, saj zanika temeljno načelo ločenosti pravne osebe in njenih članov. Obstajati morajo močni razlogi, da pretehtajo samostojno bit pravne osebe. Spregled pravne osebnosti namreč ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih. Zato je zloraba pravne osebe temelj in bistveni razlog za uporabo tega instituta. Glede na funkcijo pravne osebe, da določeni skupnosti fizičnih ali pravnih oseb omogoča udeležbo v pravnem prometu, je mogoče za zlorabo označiti ravnanje, ko je pravna oseba ustanovljena in uporabljena namenoma zato, da bi se dosegel posameznikom prepovedan cilj ali da bi se prizadela oziroma izničila utemeljena terjatev tretje osebe. V teoriji in praksi je skladno z navedenim uveljavljeno nesporno in trdno stališče, da je spregled pravne osebnosti res izjemna pravna posledica ob očitnih in hudih zlorabah, ki jih je mogoče pripisati članom pravne osebe (7).

8. Tožeča stranka je zatrjevala, da sta toženca del sredstev družbe P. d.o.o. brez plačila prenesla na novoustanovljeno družbo P.S. d.o.o.. V zvezi s tem je navajala, da je nova družba že neposredno ob ustanovitvi beležila sredstva v višini 48.101,00 EUR in jih v naslednjem poslovnem letu povečala na 67.451,00 EUR, sredstva družbe P. d.o.o. pa so se v letu 2008 zmanjšala za kar 198.406 EUR. To naj bi dokazovalo, da je vsaj v določenem delu do porasta sredstev v novi družbi prišlo na račun zmanjšanja sredstev v družbi P. d.o.o.. Vendar so povzete trditve, ki se opirajo na računovodske izkaze, presplošne, da bi izkazovale konkretno korist nove družbe prav na račun zmanjšanja premoženja družbe P. d.o.o. ter zlorabo pravne biti slednje. Tožeča stranka bi morala utemeljiti, da je šlo za odvzem take premoženjske vrednosti oziroma konkretiziranega dela sredstev, ki je bil za nadaljnji obstoj družbe bistvenega pomena (8). Tega iz trditev tožeče stranke ni mogoče razbrati. Drži, kar izpostavlja pritožnik, da zakon ne določa višine vrednosti zmanjšanja premoženja, vendar izhaja zahtevana obsežnost posega v premoženje družbe iz zlorabe kot predpostavke za uporabo instituta spregleda pravne osebnosti. Zato bi bila tožeča stranka dolžna vsaj okvirno pojasniti, katera sredstva so bila predmet prenosa. Zgolj dejstvo obstoja določene vrednosti sredstev v novoustanovljeni družbi, ki je vstopila na trg, ter (precej višjega) zmanjšanja premoženja „stare“ družbe, ki je poslovanje ukinjala, pa ne zadostuje niti za izkaz konkretne koristi nove družbe niti za utemeljitev zlorabe pravne osebe.

9. Trditveno breme tožeče stranke je resda težko, saj se nanaša na dejstva o ravnanju druge prave osebe, ki so praviloma zunaj njenega zaznavnega območja. Zahtevo po substanciranju dejanskih navedb se zato v tovrstnih primerih lahko omili in dopusti izvedbo t.i. informativnega dokaza (9). Vendar pa to ne pomeni, da so trditve lahko pavšalne do te mere, kot so v obravnavani zadevi, saj breme zanje ostaja na tožeči stranki (10). To je Višje sodišče v Ljubljani poudarilo tudi v odločbi I Cp 720/2011 z dne 14. 9. 2011, na katero se sklicuje pritožnik. Navedbe tožeče stranke v citirani zadevi so bile veliko bolj določne in konkretizirane (11), zato ni utemeljeno pritožbeno vztrajanje, da je bila trditvena podlaga v obeh primerih v bistvenem podobna. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog za predložitev sicer specificirane poslovne dokumentacije (12) ter izvedenca poslovno-finančne stroke zavrnilo, saj pomanjkljivih trditev ni dopustno nadomeščati z izvedbo dokazov ) (13). Tako se izkaže, da očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

10. Niti v delu, ki se nanaša na zatrjevan prenos poslovnih partnerjev, tožeča stranka ni podala relevantnih trditev o ravnanju tožencev, ki bi bil razlog za spregled pravne osebnosti. Pritožnik ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dejavnost nove družbe zajeta v zelo majhnem segmentu celotne dejavnosti družbe P. d.o.o. in sam navaja, da je šlo za prenos dejavnosti le v delu prodaje pisarniških stolov. Potrebno je poudariti, da ZGD-1 govori o zmanjšanju premoženja, kar prenos določenega kroga strank sam po sebi ne predstavlja. Spregled pravne osebnosti bi bil mogoč v primeru prenehanja poslovanja družbe in prenosu celotnega oziroma vsaj bistvenega dela poslovanja na drugo osebo v času, ko bi morala družba doplačati svoje dolgove (14), oziroma v primeru t.i. d.o.o. štafete, ko družbeniki insolventne družbe v istem krogu nadaljujejo isto dejavnost v novi d.o.o., upniki družbe pa ostanejo nepoplačani (15). Ni pa dejanski stan spregleda pravne osebnosti podan v primeru prenosa zgolj majhnega dela poslovanja brez kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi pomenile zlorabo pravne osebnosti. Upnik namreč ob upoštevanju načela svobodne gospodarske pobude nima pravice zahtevati, da družba obdrži določena področja dejavnosti. Zato tožeča stranka s povzetimi trditvami z zahtevkom na podlagi spregleda pravne osebnosti ne more uspeti.

11. Iz opisanega sledi, da tožeča stranka ni zatrjevala dejanskega stanu iz 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZGD-1 v obsegu, ki bi pomenil zlorabo. Zato pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) 8. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1. (2) V nadaljevanju P. d.o.o..

(3) V nadaljevanju P.S. d.o.o..

(4) Med pravdnima strankama ni sporno, da je bil drugi toženec družbenik in zakoniti zastopnik družbe P. d.o.o. do vključno 9. 12. 2008, ko je njegov poslovni delež in položaj zakonitega zastopnika prevzela prva toženka, njegova hči, ter da je slednja dne 10. 10. 2008 ustanovila novo družbo P.S. d.o.o., v kateri je bil drugi toženec prokurist. (5) Tožeča stranka bi morala za ugoditev tožbenemu zahtevku na tej podlagi dokazati, da sta toženca v svojo korist ali v korist družbe P.S. d.o.o. zmanjšala premoženje družbe P. d.o.o., čeprav sta vedela, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tožeči stranki.

(6) Tako dr. Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str.166. (7) Prim. dr. Zabel, navedeno delo, str.158, 159, 163; dr. Mayr, Spregled pravne osebnosti, Uradni list RS, Ljubljana, 2008, str. 76, 223; dr. Brus, Spregled pravne osebnosti, Pravna praksa, 1998, št. 16-17, str. I-XV; mag. Podgorelec, Odgovornost družbenikov d. o. o. za obveznosti družbe, Podjetje in delo, 2005, št. 8, str. 1739 in nasl. ter odločbe VS RS sodba II Ips 1186/2008 z dne 8. 3. 2012, sodba in sklep II Ips 234/2008 in II Ips 235/2008 z dne 16. 2. 2012, sklep II Ips 420/2008 z dne 1. 12. 2011, sodba III Ips 12/2004 z dne 15. 2. 2005 in sodba II Ips 615/2001 z dne 4. 7. 2002. (8) Prim. mag. Podgorelec, navedeno delo.

(9) Prim. dr. Dolenc, O vlogi informativnega dokaza v pravdnem postopku, Podjetje in delo, 2011, št. 6-7, str. 1467 in nasl. (10) Prim. 7. člen ZPP.

(11) Tožnik je zatrjeval, da je novoustanovljena družba prevzela vse gradbene stroje in tovornjake ter podal povsem konkretne trditve, ki se se nanašajo na stvarni vložek, to je vozilo, opredeljeno z vsemi opredelilnimi znaki ter ocenjeno v določeni višini.

(12) Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da ta dokazni predlog ni bil specificiran, saj je tožeča stranka v pripravljalni vlog z dne 6. 5. 2013 določno navedla, naj sodišče naloži toženi stranki predložitev izdanih računov obeh družb, seznam pravnih poslov med družbama, seznam poslovnih partnerjev obeh družb ter pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža tožene stranke (l. št. 48 in 49).

(13) Prim. tudi sodbo VS RS III Ips 12/2004 z dne 15. 2. 2005: „Ni dopustna dokazna ponudba za informativne namene, po kateri naj sodišče izpelje dokaz z izvedencem zato, da bi stranka šele na ta način izvedela za posamezna pravotvorna dejstva. Poleg tega pa izvedenec ne izpoveduje o konkretnih dejstvih, temveč razlaga pravila znanosti, stroke in izkušnje. Zato ne more nadomestiti pomanjkanja konkretnih tožbenih navedb.“

(14) Prim. sklep Višjega sodišča v Celju Cp 827/2006 z dne 11. 1. 2007. (15) Glej dr. Brus, navedeno delo in dr. Mayr, navedeno delo, str. 106.