18. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Kr 71/2002 z dne 12. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep, s katerim Vrhovno sodišče ni ugodilo predlogu pritožnikovega zagovornika za prenos krajevne pristojnosti. Kot navaja pritožnik, je predlog podal zato, ker sta oba oškodovanca očitanih mu kaznivih dejanj vnuka upokojene sodnice sodišča v Kopru, ki je bila v tem kazenskem postopku zaslišana kot priča.

Z izpodbijanim sklepom naj bi bila kršena pritožnikova pravica iz 23. člena Ustave. Pritožnik navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo in s stališčem v izpodbijanem sklepu. Meni, da je navedena okoliščina takšne narave, ki pri povprečnem človeku vzbudi dvom o nepristranskosti sojenja. Glede na navedeno naj bi obstajali tehtni razlogi, da o njegovi pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ne bi smelo odločati Višje sodišče v Kopru. Takšen dvom naj bi bil podan tudi glede sodnika poročevalca v tej zadevi na Vrhovnem sodišču, saj je bil dolgoletni sodnik Višjega sodišča v Kopru. Predlaga, naj Ustavno sodišče na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) zadrži izvrševanje izpodbijanega akta. Predlog utemeljuje s tem, da bi mu v primeru, ko bi o njegovi pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo odločalo pristransko Višje sodišče v Kopru, ki bi potrdilo prvostopenjsko sodbo z izrečeno zaporno kaznijo, nastale težko popravljive škodljive posledice.

B.

Ustava v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Iz izpodbijanega sklepa izhaja stališče, da zgolj dejstvo, da je bila zdaj upokojena sodnica Okrožnega sodišča v Kopru babica oškodovancev, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, niti ni navedena okoliščina takšne narave, da bi pri povprečnem človeku vzbudila dvom v nepristranskost sojenja. Kolikor bi ta okoliščina pri posamezni stranki vzbudila dvom v nepristranskost sojenja, bi lahko stranka pravico do nepristranskega sodnika uveljavljala z institutom izločitve določenega sodnika. Izpodbijano stališče ni v neskladju s pravico do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izpodbijanim stališčem zatrjevane kršitve ne utemeljuje. Drugih utemeljenih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za kršitev ustavne pravice do nepristranskega sodnika, pa pritožnik ne navaja.

Ker za zatrjevano kršitev človekove pravice očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in šeste alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer