Jedro

V primeru, ko se postopek za določitev pripadajočega zemljišča vodi na podlagi predloga nekaterih izmed etažnih lastnikov, so ostali etažni lastniki materialni udeleženci.

Določila tretjega odstavka 26. člena ZVEtL ni mogoče razlagati tako, da morajo biti vse tam navedene osebe (kar vključuje tudi (vse) zemljiškoknjižne lastnike stavbe), vedno in v vsakem primeru formalne udeleženke postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam na naslovu P. 8, 10, 12, 18, 20, 22, 28, 30 in 32. 2. Zoper sklep vlagajo pritožbo predlagatelji. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek pred drugega sodnika. Menijo, da je odločitev sodišča nepravilna. Opozarjajo na vsebino določil 21., 27., 28 in 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL), iz katerih ne izhaja, da bi bil predlagatelj dolžan v postopku navesti vse etažne lastnike, bodisi kot predlagatelje ali kot nasprotne udeležence. Sodišče bi moralo podatke o etažnih lastnikih poiskati samo in jih o postopku obvestiti. Vsak etažni lastnik pa bi v postopku lahko sodeloval, če bi prijavil svojo udeležbo. Pojasnjujejo, da J. G., ki je omenjen v izpodbijanem sklepu, ne živi na naslovu stavb, h katerim se predlaga določitev pripadajočega zemljišča, temveč je lastnik lokala na naslovu P. 6. 3. Nasprotna udeleženka M. je na vloženo pritožbo odgovorila. Meni, da je odločitev skladna s tretjim odstavkom 26. člena ZVEtL in zato pravilna. Meni tudi, da bi morali biti kot udeleženci postopka navedeni tudi vsi solastniki posameznega dela stavbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZVEtL v tretjem odstavku 26. člena določa, da so poleg predlagatelja udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča (1.) zemljiškoknjižni lastnik zemljiške parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, (2.) zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, (3.) druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet in (4.) občina, na območju katere se nahaja stavba.

6. Sodišče prve stopnje je, opirajoč se na to določilo, menilo, da morajo kot t.i. formalni udeleženci (to so tisti, ki zahtevajo sodno varstvo in tisti, zoper katere je takšna zahteva naperjena) sodelovati vsi etažni lastniki, dolžan pa jih je v predlogu navesti že predlagatelj. Pritožbeno sodišče se s takšnim stališčem ne strinja.

7. Kot opozarja pritožba, za takšno stališče v določilih ZVEtL ni opore.

8. Že določila tretjega odstavka 26. člena ZVEtL ni mogoče razlagati tako, da morajo biti vse tam navedene osebe (kar vključuje tudi (vse) zemljiškoknjižne lastnike stavbe), vedno in v vsakem primeru formalne udeleženke postopka. Tak zaključek ni mogoč že zato, ker tretji odstavek govori tudi o materialnih udeležencih, to je osebah, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Te osebe pa že po sami naravi stvari ne morejo biti (vse) zajete s predlogom kot formalne udeleženke.

9. Tudi v povezavi z ostalimi določili zakona, ki se nanašajo na postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zaključka, da bi morali v postopku kot formalni udeleženci vedno sodelovati vsi etažni lastniki, ni mogoče narediti. Tako pritožba utemeljeno opozarja na 27. člen ZVEtL, ki določa, da vse lastnike stavbe, če ima le-ta upravnika po določbah SPZ, zastopa upravnik, vsak etažni lastnik pa lahko sam sodeluje v postopku, če prijavi svojo udeležbo. Zakon torej ne predpostavlja, da so etažni lastniki formalni udeleženci postopka, pač pa jim daje položaj materialnih udeležencev in s tem pravico sodelovati v postopku, če to želijo.

10. Odgovor na vprašanje, ali je udeležba vseh etažnih lastnikov v postopku nujna in jih bo torej predlog moral vključevati, je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno poiskati v vsakem primeru posebej, upoštevajoč predvsem, kdo je predlagatelj postopka ter razmerje o katerem bo sodišče odločalo.

11. V konkretnem primeru, ko se postopek vodi na podlagi predloga nekaterih izmed etažnih lastnikov, pritožbeno sodišče ne vidi razloga za obvezno udeležbo ostalih etažnih lastnikov kot formalnih udeležencev. Položaj je primerljiv s položajem, ko eden od etažnih lastnikov v pravdnem postopku vloži tožbo za ugotovitev skupne lastnine na določenih zemljiščih v korist vsakokratnih lastnikov posameznih etažnih enot. V takšnem položaju mu na pasivni strani ni potrebno zajeti vseh ostalih etažnih lastnikov, saj so etažni lastniki enotni, ne pa tudi nujni sosporniki. O tem se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 71/2011 in pojasnilo, da je v skladu z dualističnim konceptom etažne lastnine lastninska pravica posameznega dela stavbe neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih (četrti odstavek 105. člena SPZ) ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam (23. člen SZ-1). Solastninski pravici ali skupni lastnini se tako posamezni etažni lastnik ne more odpovedati in so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezane z njihovo izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. Taka narava materialnopravnega razmerja pa ne terja, da morajo v postopku sodelovati prav vsi etažni lastniki kot nujni sosporniki, pač pa le ustrezno oblikovanje zahtevka.

12. Glede na to, da ZVEtL ne daje podlage za drugačen zaključek in da se postopek po tožbi (ko eden od etažnih lastnikov v pravdnem postopku vloži tožbo za ugotovitev skupne lastnine na določenih zemljiščih v korist vsakokratnih lastnikov posameznih etažnih enot) in postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi zgolj dopolnjujeta(1), ni videti razloga, da bi bile zahteve glede udeležbe etažnih lastnikov v postopku po ZVEtL strožje kot v pravdi(2).

13. Ostali etažni lastniki imajo glede na obrazloženo v konkretni zadevi(3) položaj materialnih udeležencev in s tem pravico sodelovati v postopku, če to želijo. To posledično pomeni, da sodišče, če predlagatelj ni vseh vključil v postopek in jim s tem dal položaja formalnih udeležencev, nima podlage za pozivanje na dopolnitev predloga. Ima zgolj dolžnost, da si na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZVEtL v zvezi z 21. členom istega zakona prizadeva, da jih v postopek pritegne tako, da jih o tem obvesti.

14. Ker je torej predlog predlagateljev po njegovi dopolnitvi popoln, procesnih ovir za njegovo vsebinsko obravnavanje ni bilo. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče predlog zavrglo, je zato nepravilen.

15. Pritožba predlagateljev je glede na obrazloženo utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter drugim odstavkom 26. člena ZVEtL razveljavilo.

(1) Postopek po ZVEtL tako le dopolnjuje dosedanjo ureditev in ne izključuje ali posega v možnost varstva solastninske pravice ali skupne lastnine po splošnih stvarnopravnih pravili, ki jih vsebujeta SPZ in SZ-1. (2) Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevi I Cp 90/2013. (3) Pritožbeno sodišče se do vprašanja njihove udeležbe v primeru, ko v postopku kot predlagatelji ne nastopajo etažni lastniki, ne opredeljuje, ker to ni potrebno.