Jedro

Ugovorni stroški niso nastali potem, ko bi tožena stranka poravnala terjatev po sklepu o izvršbi, tožeča stranka pa takoj po izpolnitvi (pred vložitvijo ugovora) ne bi umaknila zahtevka, zato tožeča stranka na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP/77 ni dolžna toženi stranki povrniti teh ugovornih stroškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v 2. tč. izreka spremeni tako, da tožena stranka sama trpi svoje pravdne stroške.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške za pritožbo v znesku 28.925,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... in ustavilo postopek (1. tč. izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo povrnitev 14.815,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke (2. tč. izreka).

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer ni navedla, kateri del sklepa izpodbija (2. tč. 350. člena ZPP/77); iz pritožbenih navedb pa izhaja, da izpodbija samo odločitev o stroških (2. tč. izreka). Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki (kar po določbi 381. člena ZPP/77 niti ni predvideno), ki nanjo ni odgovorila.

Sodišče druge stopnje je nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77 (1. odst. 498. člena ZPP/99).

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka dne 21.04.1998 vložila ugovor (redna št. 5) zoper sklep o izvršbi (redna št. 2) v katerem je navedla, da mu ugovarja tako po temelju, kot po višini. Pri tem je priglasila stroške za sestavo ugovora in za takso. Dne 10.9.1999 pa je tožeča stranka umaknila tožbo (redna št. 12), ker je tožena stranka po vložitvi predloga za izvršbo v celoti poravnala glavnico in stroške postopka. Tožena stranka se v 15 dneh od prejema umika tožbe o njem ni izjavila, zato je sodišče prve stopnje štelo, da je v umik privolila (2. odst. 193. člena ZPP) in izdalo izpodbijani sklep.

Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 1. odst. 158. člena ZPP/77. Le-ta se namreč nanaša na tiste pravdne stroške, ki jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki, ki nastanejo po zpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, če tožeča stranka takoj po izpolnitvi ne umakne tožbe. Tožena stranka v ugovoru ni zatrjevala, da je uveljavljano terjatev že plačala; ugovorni stroški tako niso nastali zato, ker je tožena stranka poravnala terjatev iz sklepa o izvršbi. Zato ugovor ni bil utemeljen. Ker je tožena stranka izpolnila zahtevek šele po ugovoru, uporaba 1. odst. 158. člena ZPP/77 glede ugovornih stroškov ni mogoča. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijani sklep (2. tč.

izreka) spremeniti tako, da tožena stranka (na podlagi 1. odst. 154. člena ZPP/77) sama trpi svoje pravdne stroške (3. tč. 380. člena ZPP/77).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 166. člena ZPP/77. Tožena stranka je tožeči stranka dolžna povrniti 28.925,00 SIT pritožbenih stroškov, kar predstavlja (ob vrednosti spornega predmeta 14.815,00 SIT) naslednje potrebne stroške (1. odst. 155. člena ZPP/77): - za sodne takse v višini 1.200 točk (tar. št. 1/1 zakona o sodnih taksah (ZST) v zvezi z tar. št. 3/2 in 3/6 ZST), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 18.000,00 SIT ter - za sestavo pritožbe v višini 125 točk (po tar. št. 13 odvetniške tarife (OT) v zvezi s tar. št. 16/1 OT), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 10.925,00 SIT.