Jedro

Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.

Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožnica ni kot javna uslužbenka del sodnega osebja in tudi ni funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti, temveč je kot varnostnica zunanja sodelavka sodišča. Sporno okoliščino je mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani se obravnava pravdna zadeva IV P 732/2024 zaradi plačila odškodnine in posega v osebnostne pravice.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani je po sodnici Katarini Novšak na Vrhovno sodišče podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V predlogu navaja, da se je domnevni škodni dogodek, ki je predmet obravnavanja v tej pravdni zadevi, zgodil na Okrajnem sodišču v Ljubljani, v prostorih Oddelka za prekrške na lokaciji ... Tožnica je zaposlena pri varnostni službi A., d. o. o., in kot varnostnica dela na navedenem oddelku sodišča. Toženec se je na dan domnevnega škodnega dogodka nahajal v navedenih prostorih kot stranka sodišča. Ocenjuje, da bi bila z obravnavo predmetne pravdne zadeve na tem sodišču lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, zato predlaga, da Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča je skladno s sodno prakso okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.

5.Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Stališče Vrhovnega sodišča je, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.

6.Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Morebitna povezanost tožnice kot varnostnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, Oddelku za prekrške, s katerim od sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, pa bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.

7.Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožnica ni del sodnega osebja in tudi ni funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Kot zunanja sodelavka Okrajnega sodišča v Ljubljani namreč dela na ..., ki se nahaja na naslovu ... in je fizično ločeno od pravdnega oddelka tega sodišča, ki se nahaja na naslovu Miklošičeva cesta 12 in pred katerim se vodi tožničina zadeva. Hkrati je treba upoštevati, da je Okrajno sodišče v Ljubljani največje okrajno sodišče v državi, pri čemer sodno osebje (samo) pravdnega oddelka tega sodišča šteje kar 36 zaposlenih javnih uslužbencev in 19 sodnikov. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.

8.Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291.

Op. št. (2)Sklep Vrhovnega sodišča I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.

Op. št. (3)Sklep Vrhovnega sodišča I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (4)Sklep Vrhovnega sodišča I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022.

Op. št. (5)Smiselno o tem sklep Vrhovnega sodišča I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014.

Op. št. (6)Sklep Vrhovnega sodišča I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023.

Op. št. (7)Smiselno o tem sklep Vrhovnega sodišča I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023.

Op. št. (8)Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023, I R 183/2022 z dne 18. 1. 2023, I R 159/2022 z dne 7. 12. 2022, I R 81/2022 z dne 6. 7. 2022, I R 63/2022 z dne 15. 6. 2022.