Jedro

Izvedenec ni zavezanec za DDV. Izvedenec pridobi pravico do plačila bruto zneska skladno s Pravilnikom odmerjene nagrade in stroškov. Plačila obračunanih prispevkov ni mogoče naložiti v breme stranke postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da ta sedaj pravilno glasi: »Plačilo skupnega zneska 586,40 EUR izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je založila tožena stranka.

Znesek osebnega prejemka v višini 531,39 EUR se nakaže na račun sodnega izvedenca št., odprt pri A d.d.. 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 51,90 EUR ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 3,11 EUR pa se nakažeta na zakonsko predpisane račune prispevkov.«

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu DT za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in stroške v skupnem znesku 586,40 EUR (I. točka izreka), od tako predlaganega bruto zneska pa obračunalo 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 51,90 EUR ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 3,11 EUR (II. točka izreka). Ugotovilo je, da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (III. točka izreka) ter navedlo, da plačilo skupnega zneska izvrši skupna finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je založila tožena stranka, in sicer tako, da se neto znesek osebnega prejemka nakaže na račun sodnega izvedenca, davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine) ter 8,85% prispevek PIZ in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu pa se nakažejo na zakonsko predpisane račune prispevkov oziroma davka (IV. točka izreka). Plačilo se pri tem izvede v 45 dneh po pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oziroma v rokih, določenih z ZIPRS (V. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje, da izpodbijani sklep temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in je v očitnem nasprotju z določbami materialnega prava, prav tako pa so podane bistvene kršitve določb postopka. Sodišče je izvedencu namreč nagrado priznalo nepravilno in občutno previsoko. Po prepričanju pritožbe izvedenec do nagrade za študij dodatne dokumentacije, ki jo je pridobil pri PP M II, ni upravičen, saj je presegel obseg svojih nalog. Upravičen je namreč le do tistih stroškov, ki so mu nastali v zvezi z obsegom nalog, ki mu jih je določilo sodišče. Z ozirom, da za pridobitev dodatne dokumentacije pri PP M II izvedenec ni imel prav nobene podlage, saj česar takšnega od njega ni zahtevalo niti sodišče niti pravdne stranke, so mu stroški iz tega razloga neupravičeno priznani. Posledično pa so previsoko odmerjeni tudi materialni stroški, ki jih je sodišče priznalo v višini 10% odmerjene nagrade. Sodišče pa izvedencu tudi ne bi smelo priznati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 51,90 EUR ter prispevkov za poškodbe pri delu v višini 3,11 EUR. Za obračunavanje takšnih prispevkov dodatno k nagradi in stroškom za izvedensko mnenje v breme stranke postopka Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) ne daje nobene podlage. Nagrada je v Pravilniku namreč že določena v bruto znesku. Z ozirom, da je izvedenec upokojenec in niti tožene stranke niti sodišča ni mogoče označiti kot izvedenčevega delodajalca, mora po prepričanju pritožbe javne dajatve od odmerjene nagrade (prispevke) plačati izvedenec sam. Glede na navedeno tožena stranka sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo sodišču prve stopnje vrne v novo odločanje oziroma ga razveljavi in o stroških postopka odloči samo, v vsakem primeru pa stroške pritožbenega postopka v plačilo naloži tožeči stranki.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere naslovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja, pritožba, ki se na pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP sicer sklicuje, pa postopkovnih kršitev argumentirano ne opredeljuje. Pregled zadeve pokaže, da je prvostopenjska odmera nagrade in stroškov izvedencu kot tudi obračun prispevkov za posebne primere zavarovanja pravno pravilen. Materialnopravno zmotno pa je plačilo slednjih naloženo toženi (pravdni) stranki, kar je narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa, kot izhaja iz zgornjega izreka.

5. V predmetnem postopku tožeča stranka uveljavlja regresni zahtevek zaradi izgube zavarovalnih pravic tožene stranke, ki naj bi dne 26. 12. 2011 pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljena povzročila prometno nezgodo z vozilom, ki je bilo v času škodnega dogodka zavarovano pri tožeči stranki. Zaradi analize prometne nesreče, v kateri je bilo udeleženih več vozil, je sodišče prve stopnje v postopek pritegnilo izvedenca za raziskave prometnih nezgod DT. S sklepom III P 1562/2013 z dne 24. 12. 2014 (list. št. 85) je sodišče prve stopnje imenovanemu izvedencu naložilo, da pregleda listinsko dokumentacijo v spisu in po potrebi opravi ogled kraja nezgode ter poda izvedensko mnenje in izvid o vprašanjih, ki so mu bila zastavljena. Sicer drži kot izpostavlja pritožba, da pridobitev dodatne dokumentacije pri PP M II izvedencu z zgoraj citiranim sklepom ni bila izrecno naložena, vendar iz tega razloga izvedencu pravice do nagrade za študij dodatne dokumentacije skladno z določbo 49. člena Pravilnika glede na okoliščine obravnavanega primera ni mogoče odreči. 6. V nasprotju z zatrjevanji pritožbe je tožeča stranka že v pripravljalni vlogi z dne 6. 2. 2014 (dopolnitev tožbe) kot dokaz predlagala pribavo in vpogled v spis PP Maribor II o obravnavani prometni nezgodi, ta spis pa je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 10. 4. 2014 (list. št. 28) pri PP M II tudi zahtevalo. Z ozirom, da je prejelo odgovor na zaprosilo (dopis PP M II z dne 14. 4. 2014, list. št. 29), da je bila celotna zadeva - spis prometne nesreče zaradi vložitve zahteve tožene stranke za sodno varstvo na odločbo o prekršku dne 26. 7. 2013 odstopljena v nadaljnjo reševanje Okrajnemu sodišču v M, Oddelku za prekrške in še ni rešena, je sodišče prve stopnje prošnjo za pribavo spisa ZSV 716/2013 dne 28. 4. 2014 naslovilo na Oddelek za prekrške Okrajnega sodišča v M (elektronsko sporočilo na list. št. 30). Zahtevan spis je sodišče prve stopnje pridobilo (dopis Okrajnega sodišča v M z dne 5. 5. 2014, list. št. 31) in se kopija le-tega nahaja v predmetnem spisu kot neoznačena priloga, tožeča stranka pa je s pripravljalno vlogo z dne 17. 6. 2014 predlagala pribavo tudi tega spisa ter vpogled vanj. Glede na navedeno, zato ni mogoče zaključiti, da je izvedenec dodatno dokumentacijo pri PP M II pridobil mimo dokaznega predloga tožeče stranke in mimo volje sodišča. O nasprotnem ni mogoče sklepati četudi sodišče prve stopnje na že opravljenih narokih za glavno obravnavo predlagan dokaz s pribavo in vpogledom v spis PP M II o obravnavani prometni nezgodi oziroma v spis prekrškovnega organa v dokazni sklep doslej še ni povzelo.(1) Sicer pa ne gre spregledati, da si je odločanje o ostalih predlaganih dokazih pridržalo.

7. Za dodatno dokumentacijo šteje vse, kar ni zaobseženo v sodnem spisu s prilogami.(2) Ob času, ko je izvedenec pri sodišču dvignil predmetni pravdni spis zaradi izdelave izvedenskega mnenja na podlagi obvestila prvostopenjskega sodišča za dvig spisa z dne 5. 1. 2015 (list. št. 88), je ta sicer obsegal že tudi fotokopijo prekrškovnega spisa ZSV 716/2013, saj je tega sodišče prve stopnje prejelo 5. 5. 2014, vrnilo pa ga je z dopisom z dne 8. 10. 2014 (list. št. 73). Vendar pa pregled zavede pokaže, da se ročno pisan zapisnik o ogledu kraja nezgode PP M II ter barvne fotografije kraja prometne nezgode PP M II (te je sodišče tudi samo pri PP M II zahtevalo z dopisom z dne 25. 8. 2014, list. št. 59), kar je izvedenec pri PP M II dodatno pridobil, v prekrškovni zadevi ne nahajajo. Študij te dokumentacije zato ne more biti zajet že v nagradi za študij predmetnega spisa, ki sicer ni pritožbeno sporna. Z ozirom, da je izvedenec v svojem mnenju opredelil dodatno dokumentacijo, ki jo je pri PP M II pridobil, sodišču pa jo je tudi predložil (ročno pisan zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode v prilogi C1 ter fotografije, priložene izvedenskemu mnenju)(3), izvedensko mnenje pa se nanjo opira, saj je navedena v seznamu uporabljene dokumentacije na prvi strani izvedenskega mnenja (list. št. 92), je sodišče prve stopnje izvedencu nagrado za študij manj obsežne dokumentacije skladno s 1. točko prvega odstavka 49. člena Pravilnika v znesku 46,00 EUR utemeljeno priznalo. Glede na navedeno, ko ni odveč pripomniti, da za siceršnjo presojo v tej smeri sodišče samo niti nima ustreznih strokovnih kompetenc, je namreč potrebno izhajati iz prepričanja, da je bila dodatna dokumentacija za izdelavo naročene strokovne ekspertize izvedencu potrebna. Izvedenec je pri PP M II sicer pridobil tudi obdolžilni predlog v prilogi C2. V tej povezavi ni odveč pripomniti, da se izvedensko mnenje nanj ne opira, saj se ne nanaša na obravnavani škodni dogodek in za odločitev v predmetni zadevi ni relevanten. Navedeno pa na višino priznane nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ker se ta v obsegu do 100 strani glede na določbe prvega odstavka 48. člena Pravilnika vselej prizna v višini 46,00 EUR, ne vpliva.

8. Posledično je pravilno obračunan tudi znesek materialnih stroškov (50,60 EUR), ki jih je sodišče prve stopnje izvedencu skladno s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika priznalo v višini 10% od odmerjene nagrade, kar sicer ni pritožbeno sporno. Ali bo sodišče prve stopnje v okviru vrednotenja rezultatov dokaznega postopka (8. člen ZPP) sprejelo izvedenčeve ugotovitve, pa pri presoji odmere nagrade in stroškov za izdelano izvedensko mnenje ni merodajno in na predmetno odločitev ne vpliva.(4)

9. Z ozirom, da izvedenec ni zavezanec za DDV in ta z izpodbijanim sklepom tudi ni bil odmerjen in naložen v plačilo toženi stranki, o pritožbenih izvajanjih v tej povezavi ni potrebno posebej razpravljati. Pojasniti velja zgolj, da v tem primeru izvedenec pridobi pravico do plačila bruto zneska skladno s Pravilnikom odmerjene nagrade in stroškov. Pravilno je sicer obračunan tudi 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 51,90 EUR ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v znesku 3,11 EUR. Gre namreč za prispevke iz naslova posebnih primerov zavarovanja, ki se od skupnega zneska nagrade in stroškov izvedenca kot plačila za delo iz drugega pogodbenega razmerja (tretji odstavek 38. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2)(5) obračunajo skladno z že v izpodbijanem sklepu navedenimi materialnopravnimi določili. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da plačila tako obračunanih prispevkov ni mogoče naložiti v breme stranke postopka. Že v sklepu II Ips 130/2003 z dne 14. 4. 2003, ki ga izpostavlja tudi pritožba, je Vrhovno sodišče RS namreč opozorilo, da se izvedencu nagrada in stroški skladno s Pravilnikom, ker ta ob pri nas veljavnem bruto sistemu določanja plač in drugih prejemkov ne določa drugače, odmeri v bruto znesku, pri čemer naročnika bremeni le povrnitev stroškov in plačilo nagrade izvedencu, medtem ko je zavezanec za morebitne javne dajatve od prejete nagrade izvedenec sam. Za zaključek o nasprotnem Pravilnik namreč ne nudi pravne osnove. Glede na navedeno se zato iz sredstev založenega predujma izvrši plačilo izvedencu odmerjene nagrade in stroškov v skupni višini 586,40 EUR, s tem, da se po plačilu obračunanih prispevkov za posebne primere zavarovanja v skupni višini 55,01 EUR (51,90 EUR + 3,11 EUR) na zakonsko predpisane račune prispevkov, na račun izvedenca nakaže zgolj še razlika v višini 531,39 EUR.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke skladno s 3. točko 365. člena ZPP delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremenilo kot je razvidno iz zgornjega izreka. V preostalem je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP), saj je vprašanje upravičenosti do povrnitve le-teh odvisno od uspeha pravdnih strank z zahtevkom o glavni stvari.

Op. št. (1) : »Ni podlage za pritožbeno sklepanje, da izvedenec dodatne dokumentacije ni potreboval, oziroma da jo je pridobil nezakonito, ker je ni pridobil preko sodišča. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja je izvedenec preučil dokumentacijo, ki se ni nahajala pri strankah, zato po prepričanju višjega sodišča posredovanje sodišča prve stopnje ni bilo potrebno« (VSL sklep I Cpg 891/2011 z dne 4. 10. 2011). »Za sodišče druge stopnje ni nobenega dvoma, da je izvedenka lahko sama pribavila obe preiskavi in ji ni bilo potrebno predhodno: „...dati ustrezno pobudo....“, ker je tožnica že predhodno takšen dokazni predlog postavila, vsaj glede mnenja I pa je takšen predlog postavila tudi sama toženka. Okoliščina, da sodišče prve stopnje v dokazni sklep, s katerim je ugodilo dokazu z omenjeno izvedenko, ni izrecno zapisalo (ali v ločenem dokaznem sklepu), da je ugodeno tudi dokaznemu predlogu tožnice glede pribave rezultatov obeh preiskav, pa ni kršitev določb postopka, ker ni v ničemer vplivala na sodbo« (VSM sodba I Cp 1351/2014 z dne 3. 3. 2015).

Op. št. (2) : Tako tudi VSL sklep I Cpg 891/2011 z dne 4. 10. 2011 in VSL sklep II Cp 1311/2014 z dne 7. 5. 2014. Op. št. (3) : V tej povezavi izvedenec pojasnjuje, da je pri PP Maribor II prejel digitalne posnetke na USB ključku, iz katerih je dal izdelati fotografije, ki jih prilaga k originalu mnenja, barvne fotokopije pa v kopije mnenja.

Op. št. (4) : Tako tudi VSL sklep I Cpg 891/2011 z dne 4. 10. 2011. Op. št. (5) : Tretji odstavek ZDoh-2: »Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se ne glede na 35. člen tega zakona šteje tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo.«