Jedro

Tako kot za prehod lastninske pravice, je tudi za vpis bremen potreben izvršilni naslov, ki izkazuje prehod bremen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev z dne 15. 11. 2012 za vpis služnostne pravice hoje in dostave materialov na zemljiški parceli št. 318/0 k.o. T. in na podhodu v pritličju posameznega dela št. x, vse v korist parc. št. 319/0 k.o. T., ker predlogu ni bila predložena listina primerna za vpis bremena skladno z določili 215. do 217. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki predvideva različne načine nastanka služnosti (pravni posel, priposestvovanje, odločba sodišča), o čemer v postopkih določanja pripadajočih zemljišč po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) sodišče ne odloča, temveč po 12. členu ZVEtL ureja prehod že vpisanih oziroma oblikovanih bremen.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka(1) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče odredi vpis služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 318/0 k.o. T. in posameznemu delu stavbe x (v naravi podhod v pritličju stavbe x za dostop na dvorišče parc. št. 319/0 k.o. T. in dostop do stavb x) v korist parc. št. 319/0 k.o. T. oziroma podrejeno zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog predlagateljev z dne 15. 11. 2012 zavrnilo, pred tem pa dne 13. 1. 2016 že izdalo sklep, v katerem o tem predlogu ni odločilo, na kar je opozorilo Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Cp 424/2016 z dne 15. 7. 2016. Pritožba navaja, da se razlogi, na katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev v točki 2. obrazložitve, ne strinja, saj je bil ravno ZVEtL sprejet z namenom sistemske ureditve vzpostavitve in v nepremičninskih evidencah ustreznega evidentiranja etažne lastnine, kakor tudi glede ugotavljanja pripadajočega zemljišča. Ta pa nikjer ne izključuje, da sodišče ne bi ugotavljalo tudi obstoječih zunajknjižnih služnostnih pravic. Dejstvo je, da v konkretnem primeru nasprotna udeleženka na svojem zemljišču (po ZK stanju parcelnih številk 318/0 in 319/0) vpisa služnosti glede na isto lastninsko stanje (ista oseba lastnik služečega in gospodujočega zemljišča) po prejšnji oziroma tudi po današnji pozitivni zakonodaji, ni mogla predlagati. Glede na nemoteno izvrševanje predlagane služnosti, ki se je izvrševala najmanj od leta 1957, kakor tudi dejstva, da etažni lastniki kot zunajknjižni pridobitelji posameznih delov stavbe izvrševanju služnosti nikoli niso nasprotovali in je preprečevali oziroma so bili z izvrševanjem služnosti vseskozi seznanjeni (služnost skozi podhod stavbe kot edini možni dostop in dovoz do parc. št. 319/0), se je služnost ves čas izvrševala v dobri veri, s čimer je nasprotna udeleženka izpolnila vse pogoje za njeno priposestvovanje (54. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR in 217. člen SPZ). Vztraja pri ugotovitvi služnostne pravice, saj nima drugega dostopa kot preko podhoda. Res je, da T.B. ne želi vpisa služnosti (pri čemer v pripravljalni vlogi, v kateri nasprotuje služnosti, za slednje ni navedla nobenega utemeljenega razloga), čeprav je v predlogu z dne 15. 11. 2012 kot ena izmed predlagateljic pod točko E predlagala, da se ustanovi služnostna pravica v korist nasprotne udeleženke, nato pa tekom postopka izjavila, da te služnosti ne želi, kar je sodišče očitno spregledalo. Da je stališče nasprotne udeleženke pravilno in utemeljeno potrjuje tudi novi predlog ZVEtL-1, ki v tretjem odstavku 46. člena predvideva, da lahko imetnik dejansko obstoječe stvarne pravice, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, v postopku zahteva, da se ugotovi njen obstoj. Stroškov ne priglaša. 3. Predlagatelji na pritožbo nasprotne udeleženke niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku so bile določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) uporabljene na podlagi 13. člena ZVEtL, posledično pa so bile uporabljene določbe ZPP na podlagi 37. člena ZNP.

6. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu zadeve ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji niso bile storjene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP), preizkus v pritožbi zgolj pavšalno zatrjevanih kršitev pa ni bil mogoč. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so bili sprejeti pravilni materialnopravni zaključki, ki temeljijo na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju. Ugotovljena so bila vsa pravno odločilna dejstva, o katerih je sodišče prve stopnje zavzelo argumentirano obrazložitev, ki jo sprejema sodišče druge stopnje. Zaradi pritožbenih izvajanj dodaja naslednje:

7. Bistvo pritožbene graje zoper odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za ustanovitev (in vpis) služnostne pravice je, da predlagana služnostna pot predstavlja edini dostop do parcele 319/0 in na njej stoječe stavbe X, ki je v lasti nasprotne udeleženke, da je peta predlagateljica T.B. kot ena izmed predlagateljic, najprej predlagala ustanovitev te služnosti v korist nasprotne udeleženke, nato pa brez utemeljenih razlogov le-temu nasprotovala, ter da se je služnost izvrševala v dobri veri, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za njeno priposestvovanje. Sodišče prve stopnje bi zato v postopku po ZVEtL-u (sklicujoč se na to, da novi predlog ZVEtL-1 vsebuje to možnost), moralo slednjo vpisati.

8. Ni utemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati predlog predlagateljev za vpis služnostne pravice, med katerimi je tudi peta predlagateljica, ne glede na to, da je v kasnejši vlogi slednja temu brez utemeljitve nasprotovala.(2) Neupoštevanje bi bilo možno kvečjemu v primeru, ko bi bila situacija obrnjena, da tak predlog z njene strani ne bi bil podan, pa bi ga podala kasneje oziroma bi z njim soglašala, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Smiselno je zato šteti, da je peta predlagateljica svoj predlog delno umaknila (utesnila za del, ki se nanaša na služnost) v skladu z določbo prvega odstavka 23. člena ZNP(3) in zato, ob pomanjkanju soglasja volj (da bi lahko sklepali na sklenjen pravni posel) za vpis služnostne pravice ne obstaja izvršilni naslov.(4)

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila v predlogu predlagana tudi ustanovitev stvarne služnosti (služnosti poti) v smislu prvega odstavka 213. člena SPZ (5), ki lahko nastane zgolj na podlagi pravnega naslova, to pa so zakon, pravni posel ali odločba državnega organa (214. člen SPZ). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje nasprotna udeleženka nima pravnega naslova, na podlagi katerega bi bil mogoč vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo. ZVEtL ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, pri čemer tudi bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele (prvi odstavek 12. člena ZVEtL). Vendar pa je, tako kot za prehod lastninske pravice (4. člen ZVEtL), tudi za vpis bremen potreben izvršilni naslov, ki izkazuje prehod bremen, ki naj bi se vpisala v zemljiško knjigo, posledično pa odločba o vzpostavitvi etažne lastnine vsebuje tudi morebitna bremena in njihove imetnike (5. točka prvega odstavka 24. člena ZVEtL). Ker ni bil predložen izvršilni naslov za vpis stvarne služnosti, in ker je v postopku eden izmed predlagateljev(6) vpisu služnosti izrecno nasprotoval, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za vpis stvarne služnosti zavrnilo.

10. Ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na novi predlog ZVEtL, na spremembe, ki še niso sprejete in torej še niso v veljavi. Slednje v ničemer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, saj mora sodišče pri odločanju upoštevati v času odločanja veljavno zakonodajo.

11. Na odločitev ne more vplivati dejstvo, da naj bi uveljavljana služnost predstavljala edini dostop do parc. št. 319/0 k.o. T.. Slednje bi si nasprotna udeleženka lahko zagotovila ob prenosu lastninske pravice, glede na to, da v pritožbi zatrjuje, da je bila do prenosa ona lastnica celotnega zemljišča (služečega in gospodujočega). Ker tega ni storila, bo lahko s tem v zvezi, v kolikor bo potrebno, uporabila druga ustrezna pravna sredstva izven tega postopka (prvi odstavek 25. člena ZVEtL).

12. Glede pritožbenih trditev o priposestvovanju stvarne služnosti sodišče druge stopnje ugotavlja, da so te trditve podane prvič v pritožbenem postopku, zato pomenijo nedopustno pritožbeno novoto, ki je kot taka neupoštevna v pritožbenem postopku (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj nasprotna udeleženka ne zatrjuje, da le-tega brez svoje krivde ni mogla izpostaviti pravočasno v postopku na prvi stopnji.(7)

13. V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

14. O stroških vložene pritožbe ni bilo odločeno, saj le ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1) : V tem postopku Mestna občina M. nastopa hkrati kot predlagateljica (lastnica posameznega dela stavbe št.x v stavbi brez naslova št. x, stoječa na parc. št. 318/0 k.o. T.) in hkrati kot nasprotna udeleženka (lastnica parcele -318/0 in parcele -319/0, na kateri stoji stavba št. x), ki kot taka zasleduje interes po ustanovitvi služnostne pravice hoje in dostave materialov na zemljiški parceli št. 318/0 k.o. T. in na podhodu v pritličju posameznega dela št.x, vse v korist parc. št. 319/0 k.o. T. Op. št. (2) : V vlogi z dne 10. 2. 2015 (list. št. 60 spisa) je zapisala, da „ne želi vpisa v korist parcele 319/0, prav tako ne želi služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili v korist parc. št. x, na kateri obstoji stavba x k.o. T.“ ter, da naj se „kot pripadajoče zemljišče k stavbi G. u. 10, M., oziroma stavbama št. 242 in 249 k.o. 659 določi celotna parc. št. 319/0 k.o. 659“.

Op. št. (3) : Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje.

Op. št. (4) : Predlog, ki bi vseboval soglasje volj vseh etažnih lastnikov za vpis služnostne pravice na njim solastnih nepremičninah, bi lahko šteli tudi kot pravni posel (izvršilni naslov za vpis služnosti), če kasneje ne bi prišlo do delnega umika predloga.

Op. št. (5) : Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost).

Op. št. (6) : Peta predlagateljica kot solastnica splošnih skupnih delov na pripadajočem zemljišču k stavbama, zemljiški parceli št. 318/0 k.o. T. Op. št. (7) : Kot odgovor pisni vlogi pete predlagateljice z dne 10. 2. 2015 (list. št. 60), v kateri je slednja nasprotovala vpisu služnostne pravice, je nasprotna udeleženka podala dve pisni vlogi, in sicer v vlogi z dne 26. 2. 2015 (list. št. 67 do 68) in v vlogi z dne 3. 7. 2015 (list. št. 76), pri čemer je v prvi napisala le, da nasprotuje predlogu pete predlagateljice, da se parc. št.